V Mostarju so v nedeljo prvič po dvanajstih letih volili 35-članski mestni svet. Glasovalo je okoli 53.000 od 101.000 volilnih upravičencev, kar je malo več od povprečne udeležbe na novembrskih lokalnih volitvah v drugih delih Bosne in Hercegovine. Spet pa so v tem mestu, ki velja za simbol etničnih delitev in konfliktov, močno zmagali nacionalisti iz vrst katoliških Hrvatov in muslimanskih Bošnjakov, torej politiki, ki so odgovorni za izbruh spopadov leta 1993 in nato za razdeljenost mesta na dva dela.

HDZ BiH o volilni manipulaciji

HDZ je zmagala s 37,5 odstotka glasov, tako da bi bil župan, ki ga bo izglasoval novi mestni svet, lahko tudi po šestnajstih letih Hrvat iz te stranke. To naj bi postal zdravnik dr. Mario Kordić. Predsednik HDZ BiH Dragan Čović, ki je dejanski voditelj bosanskih Hrvatov, je po volitvah dejal: »Prepričan sem, da bomo imeli 14 ali 15 mandatov in da bomo našli partnerja za dvotretjinsko večino.« O večini stvareh se v Mostarju namreč odloča z dvotretjinsko večino.

Vendar v mestnem odboru HDZ niso povsem zadovoljni. Po njihovih izračunih je namreč na hrvaških območjih Mostarja izginilo tisoč glasovnic. »Kdo je ukradel te glasovnice ali jih pripisal drugim strankam?« se sprašujejo in zahtevajo, da se v reševanje »očitne volilne manipulacije« vključijo vsi predstavniki mednarodne skupnosti in pristojne institucije.

Koalicija za Mostar, ki jo vodi bošnjaška SDA, je dobila 29,5 odstotka glasov. 11,4 odstotka je dobil BH blok, v katerem so liberalci in socialdemokrati. Prvič po 30 letih pa bo v mostarskem mestnem svetu imela svojega predstavnika srbska lista, ki ima zgovorno ime: Ostanite tukaj.

Dvoboj za položaj župana

Omenjeni rezultat levosredinskega BH bloka je Dario Lukić, analitik in urednik mostarskega časnika Dnevni list, takole komentiral za Dnevnik: »BH blok bo imel očitno med pet in sedem članov mestnega sveta (od 35), kar je dober rezultat in pomeni veter v njihova jadra pred parlamentarnimi volitvami v BiH leta 2022. To je velik uspeh zlasti zato, ker v zadnjih dvanajstih letih, ko sta HDZ in SDA onemogočali volitve v Mostarju, Socialdemokratska stranka (SDP) in liberalna Naša stranka, ki tvorita BH blok, nista imeli možnosti nastopa na volitvah in so ju tako volilci pozabili, zaradi česar sta oslabeli, tako finančno kot kadrovsko. Ta rezultat pa pomeni njuno vrnitev na politično prizorišče.«

Glede uspeha srbske liste, ki je dobila 2200 glasov ali štiri odstotke in tako prvič prišla v mestni svet, pa Lukić pravi: »Lista Ostanite tukaj, ki jo je dejansko ustanovil in financiral voditelj bosanskih Srbov Milorad Dodik, je najbrž dobila enega svetnika. Seveda so že prej imeli Srbi svoje predstavnike v mestnem svetu, a prek SDP, ki bo najbrž tudi tokrat znotraj BH bloka imela srbskega predstavnika. Morda pa bo tudi HDZ BiH imela srbskega člana mestnega sveta. Absurdno pa je, da bo Srb z Dodikove liste Ostanimo tukaj za župana zanesljivo podprl kandidata HDZ BiH Kordića, čeprav ta stranka že vrsto let preprečuje, da bi bili Srbi konstitutivni narod v Hercegovsko-neretvanski županiji. Vendar je tak dogovor med voditeljem HDZ BiH Draganom Čovićem in Dodikom, lokalni politiki pa so ubogljivi.«

Na zadnjih volitvah v mestni svet leta 2008 je SDA dobila 12 od 35 članov mestnega sveta, HDZ samo sedem. Zdaj je torej HDZ močno prehitela koalicijo, ki jo vodi SDA. Župana iz svojih vrst pa si želita obe, zato je SDA ponudila BH bloku sodelovanje.