Kljub mrazu so zgarane roke Tine Stojković spretno pletle venček iz vejic borovnice in omele. Pravi, da z rokavicami ne more delati, da se vejice zatikajo v volnene zanke, v usnjenih pa nima pravega občutka, oprijema. Čeprav v zimskih mesecih temperatura lahko pade tudi močno pod ničlo, ji, kot pravi, zid stolne cerkve ob ljubljanski tržnici ponuja zavetje pred vetrom. »Drugače pa sem se naučila tudi, kako se v hudi zimi obleči. Na nogah imam drage ruske škornje in volnene nogavice z bunkicami na podplatih,« je povedala Stojkovićeva, ki v cvetličarskem poklicu bolj kot zaradi zaslužka vztraja zaradi ljubezni do cvetja.

Tina Stojković je nekoč živela v Stari Ljubljani, pred petindvajsetimi leti pa se je preselila v Sostro. »V Češnjici, kjer zdaj živim, imam svoje nasade hortenzij in suhega cvetja. Posadila sem vrbe in bodiko oziroma ileks. Letos sem še posebno vesela, da sem pred leti zasadila tudi lovorjevo drevo,« je povedala ter dodala, da na stojnici prodaja le to, kar pridela in nabere sama. »Samo tako vem, da so cvetlice res kakovostne. No, letos sem ostala brez doma pridelanega rožmarina.« Tovrstne obmorske zimzelene rastline namreč rastejo na parcelah, ki si jih z bratoma deli v Umagu in Novigradu. »Brata živita po svoje, eden je v Nemčiji, drugi v Švici. Ko smo bili mlajši, je bilo obdelovanje zemlje veliko lažje, hitrejše. Tudi sin je rad pomagal, a je žal umrl pred enajstimi leti. Pred tem smo vsi skupaj hodili na parcele in delo opravili v nekaj dneh,« se je spominjala. Letos je za njene vrtove na Hrvaškem skrbel domačin, ki je pokosil travo ter obrezal najnujnejše na drevesih in grmih. »Stranke so me prosile, da jim prinesem divje šparglje, ampak nisem nora, da bi v teh covid časih hodila na Hrvaško. Ne morem v karanteno, saj nima potem kdo hoditi na tržnico prodajat,« je bila odločna Stojkovićeva.

Za venčke najboljše borovnice

V dveh desetletjih, kolikor prodaja na tržnici, so se nakupovalne navade Ljubljančanov spremenile, promet pa je letos padel tudi zaradi koronavirusa. Pred epidemijo so večino suhega cvetja in venčkov iz suhega cvetja na njeni stolnici pokupili turisti, predvsem Italijani so bili navdušeni nad suhim cvetjem. Zdaj cvetje v večji meri prodaja domačinom, med katerimi ima veliko stalnih strank. V predprazničnem času vsi iščejo venčke. Tina Stojković venčke najraje izdeluje iz borovnice, v nekatere doda tudi omelo ali lovor. Nikoli ne uporablja iglavcev, saj pravi, da ti venčki niso dolgo obstojni. »Sama imam venček leto dni in ga pred prazniki zamenjam z novim,« pravi. Prav tako ji ni pri srcu bela omela: »Tisti, ki iščejo omelo z belimi bunkicami so pogosto razočarani, ker jo redko prodajam. Ne maram bunkic, saj se po stanovanju dela samo packarija, ko odpadejo z veje.«

Opazila pa je, da stranke letos iščejo precej večje venčke kot zadnja leta. »Kot da si želijo ljudje letos ob vsej tej žalosti, ki vlada okoli epidemije, ustvariti vsaj malo razkošja doma, kjer smo dejansko cele dneve, in zato kupujejo večje venčke. Prav tako pa predvsem babice in mame manjše venčke letos podarjajo svojim vnukom in otrokom.«