Prenova Tržaške ceste poteka v skladu z načrti, nekatera gradbena dela pa so gradbinci končali celo predčasno. »Ni prišlo do nobenih zamud, dosedanja dela so izvedena celo pred načrtovanimi roki,« so s potekom del na gradbišču zadovoljni na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet.

Delavci so se prenove Tržaške ceste, kjer občina med drugim ureja nove površine za kolesarje in pešce, lotili junija letos in so doslej končali skoraj vsa dela na južnem delu Tržaške ceste, končana so tudi vsa predvidena arheološka izkopavanja, ki so potekala že poleti. Če bodo gradbena dela še naprej potekala v skladu z načrti, bi se gradbinci podjetij Prenova gradbenik in PGZ s Tržaške ceste lahko umaknili spomladi.

Ob cesti sadijo medoviti drevored

Trenutno delavci na terenu sicer urejajo površine za pešce in kolesarje na severnem delu Tržaške ceste ter vozišče na odseku med Langusovo ulico in Gimnazijo Vič. Prav tako so se že lotili urejanja drevoreda na južnem delu ceste, saj bo mestna vpadnica ob prenovljeni komunalni infrastrukturi ter novih površinah za kolesarje in pešce v sklopu prenove dobila tudi nove zelene površine.

Po končani prenovi bo ob kolesarskih površinah ob skoraj celotni Tržaški cesti namreč urejen 1,5 metra širok zelen pas z drevoredom. Zasadili bodo več kot 260 dreves. »Drevesa vzdolž celotnega območja ceste bodo kolesarjem in pešcem omogočila prijetnejše gibanje,« poudarjajo na občini. Ob kolesarski stezi načrtujejo zasaditev manjših avtohtonih, medonosnih dreves, kot so skorš, mokovec in okrasna hruška, na širših območjih pa bodo zasadili večja drevesa, kot sta lipa in mali brest. Na nekaterih delih bodo cestišče ter površine za pešce in kolesarje še dodatno ločeni z živo mejo.

Na severni strani Tržaške ceste bodo na odseku od Tobačne do križišča z Oražnovo ulico preizkusili nov način urejanja sadilnih jam, ki je znan kot gobasti ali stockholmski sistem. Kot so pojasnili na občini, bodo s tovrstnim sajenjem omogočili dobro zračenje in razvoj korenin na veliki prostornini in razmeroma daleč v globino, sistem pa omogoča tudi odvajanje meteorne vode. »S poskusnim uvajanjem stockholmskega sistema sajenja odpiramo možnosti za še uspešnejše ozelenjevanje Ljubljane, kar je posebej pomembno tudi zaradi podnebnih sprememb, s katerimi se soočajo mesta,« so pojasnili na občini.