V primerjavi s soboto je bilo v nedeljo opravljenih 1200 testov manj in potrjenih 489 okužb manj. V bolnišnicah pa so v nedeljo zdravili 57 bolnikov več kot dan prej, sedem več jih je potrebovalo intenzivno zdravljenje, je razvidno iz vladnih podatkov.
Podrobnejše stanje glede covida-19 so na novinarski konferenci predstavili Marija Magajne z ministrstva za zdravje, redni profesor na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani Borut Štrukelj, psihologinja Andreja Poljanec ter vladni govorec Jelko Kacin.
Vladni govorec Jelko Kacin je vnovič zatrdil, da ob božiču ne bo veljala omejitev gibanja na posamezne statistične regije ali občine. Ob ugodni epidemiološki sliki bo enak ukrep veljal tudi za silvestrovanje. Vse je še enkrat pozval k odgovornemu ravnanju za čas praznikov. Povedal je še, da je organizacija ognjemetov prepovedana, prav tako prodaja pirotehničnih sredstev. Prepovedano je zbiranje na prostem, dovoljena pa so zasebna druženja največ šestih oseb iz dveh različnih gospodinjstev.
Vladni govorec je še dodal, da se je Primorsko-notranjska statistična regija pridružila osrednjeslovenski, goriški, obalno-kraški in gorenjski regiji z boljšo epidemiološko sliko.
S prvo pošiljko bodo cepili deset tisoč ljudi
Juti se po Sloveniji v mestnih občinah začenja brezplačno množično testiranje s hitrimi testi. Gre za promocijo hitrih testov, je pri tem povedala mag. Marija Magajne. Tovrstno testiranje bo trajalo tri dni. Kot je pri tem povedal vladni govorec, je smisel testiranja predvsem, da se posameznik pred praznikom prepriča, ali je smotrno, da obišče najbližje in s tem ne ogrozi morda rizičnih oseb.
Kot je povedala Magajnejeva se posamezniku na test ni potrebno naročiti, s seboj mora imeti zgolj osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Rezultati testiranja so znani v približno petnajstih minutah, ob morebitni okužbi pa bolniku vsa nadaljnja obvestila pošlje NIJZ.
Še več zanimanja na novinarski konferenci je bilo glede prve pošiljke cepiva, ki bo v Slovenijo prišla predvidoma do konca tega tedna. Kot je povedala Magjanejeva, bo v prvi pošiljki v Slovenijo prispelo približno deset tisoč odmerkov cepiva in prav toliko ljudi bo cepljenih. Čeprav sta za popolno zaščito potrebna dva odmerka cepiva, je povedala, da že prvi odmerek prispeva k večji varnosti in bodo bolniki drugi odmerek prejeli z drugo pošiljko. Celotna prva pošiljka je namenjena za oskrbovance domov za starejše občane in nekatere delavce v domovih, predvsem tiste, ki v zadnjih treh mesecih niso preboleli virusa. Do konca leta se pričakuje še nekaj 10 tisoč doz cepiva, kar bi moralo zadoščati za prvo dozo večine zdravstvenih delavcev. V januarju bo na razpolago že cepivo drugega proizvajalca.
Magajnejeva je tudi povedala, da bi bilo za pričetek sproščanja ukrepov potrebno cepiti več kot polovico prebivalstva, približno 60 odstotkov, da bi se zagotovila vsaj delna kolektivna imunost.
Nov sev bistveno ne vpliva na učinkovitost cepiva
Zaskrbljenost po svetu povzroča novi sev, ki se ta čas najbolj širi po Veliki Britaniji. Zanj je trenutno znano, da se širi še hitreje, a naj ne bi povzročal težjih oblik bolezni. Besede Magajnejeve je potrdil tudi profesor Borut Štrukelj, ki je ob tem še dodal, da novi sev bistveno ne vpliva na učinkovitost cepiva.
Štrukelj je tudi zagotovil. da so cepiva varna in da so v razvoju že dlje časa. Podobna cepiva so se že razvijala za nekatere viruse pred tem, a je bil razvoj nato ustavljen zaradi ekonomskih in drugih podobnih razlogov. Tako da lahko govorimo, da razvoj cepiva poteka že nekje štiri ali pet let. Hitrejši razvoj pa omogoča tudi novejša tehnologija. »To je tako kot pri mobilnih telefonih. Spomnite se, koliko časa so razvijali prvi mobilni telefon, danes pa vsake pol leta na trg pride nekaj povsem novega,« je opisal razvoj cepiva. Pri tem je dodal, da je ta trenutek v klinični preiskavi 82 cepiv proti covidu-19. Število pa se povečuje iz dneva v dan.
Na koncu novinarske konference je spregovorila še psihologinja Andreja Poljanec, ki je vsem zaželela nekaj pozitivnih besed. »Oblegajo nas temačne misli, da to ne bodo nobeni prazniki. Vendar pa to, da nam praznike do neke mere res kroji koronavirus, ne pomeni, da se moramo smislu praznikov odpovedati. Epidemija bo minila, ti prazniki pa bodo ostali zapisani v nas kot tragedija, ali pa kot domiselno novo doživetje.«
