Zakaj je v floti dobro imeti takšen avto – premorejo dva –, je pokazal dogodek pred tedni, ko so morali ledvico preminulega darovalca hitro transportirati od Rima do Padove, kjer so opravili presaditev. Za 489 kilometrov dolgo pot, za katero Googlovi zemljevidi predvidevajo najmanj pet ur vožnje v normalnih razmerah, je huracan potreboval le dve uri. Tudi zato so transport namesto s helikopterjem raje opravili s tem športnim avtomobilom. Avtocestna policija je v resnici veliko več kot samo nadzornik avtocest, zato ni čudno, da so avtomobili italijanske opremljeni tudi z defibrilatorji, del prtljažnika pa je hladilnik, v katerem je lahko poleg organov varno spravljena za temperaturo občutljiva medicinska oprema. Nameščeni radar za nadzor hitrosti in varnostne razdalje je seveda samoumeven.
Zgodbo o huracanu pišemo z razlogom. Tudi Slovenija naj bi namreč z novim letom dobila avtocestno policijo, ki bo odgovorna za 603 kilometre avtocestnega omrežja, na katerem milo rečeno vlada nered. Ideja seveda ni nova. Nazadnje so se že pred štirimi leti z njo resno poigravali na agenciji za varnost v prometu, kjer so bili prepričani, da se je nadzor nad vozniki zmanjšal. Ni skrivnost, da policija že dolgo toži nad preobremenjenostjo, tudi njihov vozni park ni ravno premijski, enostavno povedano pa jih je premalo, da bi bili prisotni povsod, kjer je to pomembno. Ključno pri nadzoru, ne zgolj prometa na cestah, pa je prav to, da je policija vidna in prisotna, saj le to sproža zavedanje med ljudmi, da je pravila in zakone treba spoštovati.
Cilj avtocestne policije je tako predvsem povečati varnost na naših avtocestah, zmanjšati zastoje in vzpostaviti več reda. Sliši se super, a implementacija ni enostavna. Doslej se je namreč vedno zataknilo pri denarju. Ker ga policija nima (dovolj), naj bi na pomoč priskočili pri Darsu, ki avtocestni križ tako ali tako upravlja, ter pomagali sofinancirati vozila in drugo opremo. Ocene, koliko denarja bo potrebnega, še niso znane ali pa so ocenjene kot zaupno, a že za nakup ustreznih, dovolj hitrih avtomobilov – lamborghinija huracana zagotovo ne bo med njimi – bo treba odšteti sedemštevilčni znesek. To za Dars, ki je imel v prvi polovici leta kljub koronakrizi 28 milijonov evrov čistega dobička, ne bi smelo predstavljati večje težave.
Toliko bolj, če se bodo pozitivni učinki začeli kazati takoj. Ali prevedeno, že če bomo rešili življenje več. Da bodo imeli avtocestni policisti veliko dela – mimogrede, prihodnje leto bo prehitevanje tovornjakov na avtocesti od Šentilja do Kopra prepovedano –, pa potrjujejo tudi moje izkušnje pri vožnji zadnja leta. Avtocestno policijo resnično potrebujemo. Pravzaprav bi jo potrebovali že včeraj.