»Sklad za NVO je glavni vladni stranki trn v peti, ker je edini sistemski vir financiranja nevladnih organizacij, ki mu vlada samovoljno ne more odvzeti denarja, saj ga ščiti zakon o nevladnih organizacijah. Zato bi SDS zdaj spremenila zakon,« so opozorili v sporočilu za javnost.
Z ukinitvijo se po navedbah CNVOS lahko poslovimo od uvajanja novih socialnih storitev v zapostavljenih regijah, npr. da imajo tudi v Beli krajini ali v Posavju žrtve nasilja ali invalidi dostop do enakih storitev kot tisti v središču države. Lahko se poslovimo od neodvisnega dela na področju človekovih pravic, transparentnosti, boja proti korupciji, lažnim novicam, sovražnemu govoru, so našteli. Sklad za NVO poleg tega pomaga financirati evropske projekte. Nevladne organizacije z izgubo tega vira financiranja tako v Slovenijo ne bodo mogle pripeljati evropskega denarja. Nič od tega nikoli niso niti ne morejo financirati posamezna ministrstva, so opozorili.
»Da bi prikrili tako očiten napad na nevladne organizacije, skušajo pozornost preusmeriti s prozornim polodstotnim dvigom dohodninskih donacij. Nevladni sektor dvig že ves čas zagovarja, a ta ne more nadomestiti proračunskega sklada. In to ne samo zato, ker v absolutnih številkah pomeni pol milijona evrov manj za nevladni sektor (zvišanje dohodninskih donacij je težko 4,7 milijona evrov, ukinitev sklada pa 5,2 milijona evrov), temveč predvsem ker gre za dva popolnoma različna podporna ukrepa, čeravno z istim finančnim virom,« so opozorili.
Denar se jemlje mrežam prostovoljcev, Karitasu, športnim organizacijam...
Sredstva iz namenitve dohodnine se razumljivo zelo razpršijo, saj gre v prvi vrsti za instrument podpore lokalnim nevladnim organizacijam. Lani jih je recimo prejelo 5394 organizacij. Posamezniki z njim podirajo svoja lokalna gasilska, športna, kulturna društva. Zato je povprečni znesek, ki ga nevladne organizacije prejmejo, nizek. Znaša 913 evrov na organizacijo, pri čemer skoraj 800 organizacij po navedbah CNVOS dobi manj kot pet evrov.
Proračunski sklad za NVO ima popolnoma drug namen. Gre za edina sistemska državna sredstva, posvečena razvoju in inovacijam v nevladnem sektorju. Tudi zneski financiranj iz sklada so zato v povprečju bistveno večji kot pri namenitvah dohodnine, so izpostavili.
Po navedbah CNVOS se z ukinitvijo sklada jemlje denar mrežam prostovoljcev, Karitasu, športnim organizacijam, blokira se razvoj nevladnega sektorja in zaustavlja pritok evropskega denarja. Ob tem sprašujejo, na kakšen način naj bi to pripomoglo k blaženju posledic epidemije.
Vlada je v soboto sprejela predlog sedmega protikoronskega zakona, ki ob dodatni pomoči za gospodarstvo vnovič prinaša enkratni krizni dodatek najbolj ranljivim skupinam prebivalstva - upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami. Vrednost tokratnih ukrepov je 550 milijonov evrov, je povedal finančni minister Andrej Šircelj.
ŠOS: ne potrebujejo miloščine, ampak sistemske rešitve
Študentska organizacija Slovenije pa ob predlogu sedmega protikoronskega zakona vladi sporoča, da mladi ne potrebujejo miloščine, ampak sistemske rešitve, ki so ključne za prihodnost generacije. Dodatek v višini 150 evrov je premalo. »Potrebni so sistemski, in ne enkratni ukrepi, saj tudi epidemija ni enkraten pojav,« so zapisali v ŠOS.
ŠOS je že marca opozarjala, da je takšen ukrep nesorazmeren, glede na vpliv epidemije covida-19 na študentsko in dijaško populacijo. Vseeno je ta ukrep podprla in pričakovala, da bo to le eden izmed mnogih, ki bo namenjen mladim v prihajajočih mesecih, so pojasnili v sporočilu za javnost.
Spomnili so, da je ŠOS v času od razglasitve epidemije marca letos vladi v sprejem predlagala 39 ukrepov, ki bi študentom in njihovim družinam olajšali čas epidemije. S strani pristojnih ministrstev je le redko prejela odziv, ki je bil praviloma negativen. Tudi za sedmi protikoronski zakon so vsem pristojnim ministrstvom poslali 17 ključnih predlogov za ureditev položaja študentov in mladih. Odziva ni bilo, so pa iz medijev izvedeli, da je vlada študentom v predlogu zakona ponovno namenila le 150 evrov.
Vlada izgubila stik z realnostjo
ŠOS opozarja, da je ponovitev tega ukrepa in ignoranca resničnih problemov, s katerimi se sooča ta generacija, »očiten znak, da je ta vlada izgubila stik z realnostjo, v kateri zaradi epidemije živijo mladi«. Izogibanje številnim pozivom za srečanja in sklic ustreznih organov, kjer bi vlada skupaj s predstavniki mladih našla ustrezne rešitve, še dodatno kaže na to, da tej vladi ni mar za mlade, so izpostavili v ŠOS.
Kot so opozorili, so študenti v letu 2020 izgubili velik del prihodkov iz študentskega dela. Obseg opravljenega študentskega dela se je po njihovih navedbah v letu 2020 znižal za okoli 30 odstotkov. Glede na to, da so od študentskega dela najbolj odvisni študenti z visokimi stroški študija (izredni in tuji študenti, študenti, ki imajo visoke stroške najemnin in študenti, ki preživljajo lastno družino), je vsak tretji študent soočen s tveganjem, da bo študij moral prekiniti, so opomnili.
»Dodatek je začetek, je pa absurdno nizek. Vladi očitno matematika ne gre najbolje, študenti smo v tem letu izgubili več kot 75 milijonov evrov preko študentskega dela, 10 milijonov evrov manj je namenjenih za štipendije, izgubili smo vsaj tri milijone evrov pri študentski prehrani, vsako leto bomo izgubili več kot dva milijona evrov za izvajanje obštudijskih dejavnosti za študente, vlada pa nam že drugič letos nameni ukrep dodatka 150 evrov, ki državo stane okoli osem milijonov evrov,« je povzel predsednik ŠOS Klemen Peran.
Po njegovih besedah bi bilo pravično, da študente obravnava podobno kot druge skupine in jim nameni več finančnih ukrepov, tisti študenti, ki so utrpeli večji padec prihodkov bi morali dobiti veliko več kot 150 evrov. »Predlagali smo, in to še vedno zagovarjamo, da bi morali študenti, ki si ne morejo privoščiti nakupa računalniške opreme, prejeti 600 evrov subvencije, isto predlagamo tudi za učence in dijake. Odgovor na naše predloge še vedno čakamo ... Vladi sporočam: začnite nas jemati resno,« je v sporočilu zapisal Peran.
