Bonitetna agencija Moody's je v začetku oktobra zvišala bonitetno oceno Slovenije za eno stopnjo - na A3 in ji pripisala stabilne obete. Prejšnji teden je novo oceno objavila tudi bonitetna hiša Standard & Poor's in pri tem ohranila bonitetno oceno Slovenije pri AA- s prav tako stabilnimi obeti.
Kot so v svoji najnovejši oceni zapisali v bonitetni hiši Fitch, slovensko oceno podpirajo visoki kazalniki politične in institucionalne učinkovitosti in človekovega razvoja ter verodostojna ekonomska politika, ki ji podporo daje članstvo v EU. To odtehta za visoko raven javnega dolga glede na druge države z oceno A, majhnost gospodarstva in počasen napredek pri izvajanju strukturnih reform.
Stabilni obeti ocene pa po Fitchevi oceni odsevajo odpornost slovenskega gospodarstva na vplive pandemije covida-19, ki si jo je Slovenija zgradila v preteklih letih. To daje upanje, da se bo javnofinančni primanjkljaj, ki je posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije, po koncu krize postopoma zmanjševal.
V bonitetni hiši ocenjujejo, da se bo obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije letos skrčil za 6,9 odstotka. Negotovost glede epidemioloških razmer bo začetku leta 2021 še navzoča in bo zakasnila okrevanje. Napoved gospodarske rasti v prihodnjem letu je zato Fitch s prejšnjih 4,9 odstotka popravil na 4,1 odstotka. Leta 2022 naj bi se gospodarska rast Slovenije pospešila na 4,8 odstotka.
Rast brezposelnosti po Fitchevi oceni pri tem ne bo prehuda. Za obdobje 2020/21 napoveduje naši državi stopnjo anketne brezposelnosti pri 5,2 odstotka, torej precej pod ravnjo iz zadnje gospodarske krize, ko je bila skoraj še enkrat višja.
Po projekcijah agencije se bo letošnji javnofinančni primanjkljaj zaradi visokih izdatkov za blažitev posledic epidemije povzpel do 8,8 odstotka BDP, vendar naj bi ta že prihodnje leto upadel na 6,5 odstotka BDP in nato leta 2022 na 4,1 odstotka.
Izboljšanje položaja se obeta tudi pri deležu dolga države v BDP - z letošnjega skoka za skoraj 17 odstotnih točk na 82,1 odstotka BDP, naj bi se do leta 2022 znižal na 79,2 odstotka BDP.
