Presenetil me je padec Brava, ki je kazal napredek, pa tudi Celja, ki je igralo zelo organizirano. Za oba menim, da bosta v spomladanskem delu naredila premik naprej. Tu je še Mura, ki kaže stabilnost in težnjo, da se poteguje za vrh. Glede na vse, kar se je dogajalo v njihovih vrstah v začetku sezone, je pozitivno presenetila Olimpija. Čeprav je povsem zamenjala igralski kader, je pokazala kvaliteto in je znova pod vrhom. A vprašanje je, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnjih mesecih, še posebej, če se bo zamenjal lastnik.
Kakovost slovenskega nogometa jeseni zagotovo ni napredovala. Ostala je na isti ravni kot lani, kar nas uvršča med drugo- in tretjerazredno ravnijo evropskega nogometa. Velikega navdušenja zato ne more biti, saj z izjemo reprezentance premika na bolje ni. Za Evropo zaostajamo pri delu z mladimi, ustreznih pogojih, pa tudi po strokovni plati, saj ne sledimo več sodobnim trendom. V zadnjem desetletju je ta zaostanek zelo izrazit. Zagotovo ni pozitiven niti trend dveh tekem na teden. S tem prevladujejo treningi, ki skrbijo za regeneracijo, ne pa tudi za razvoj.
Zaskrbljen sem nad posledicami, ki se bodo zaradi zmanjšane aktivnosti poznale v mlajših kategorijah. Nekatere so se že pokazale, kar smo videli v raziskavah, ki so jih opravili v izobraževalnih ustanovah. Nogomet zahteva vsakodnevno vadbo, če želiš napredovati, in te vadbe že nekaj časa ni. Kljub vsemu ne smemo vreči puške v koruzo.