Celih dvanajst let je trajala politična blokada v Mostarju, ker dogovor o volitvah med največjima strankama v mestu, hrvaško HDZ BiH in bošnjaško SDA, ni bil mogoč. To je trajalo vse od leta 2008 do letošnjega junija, ko se je zgodil preboj. Stranki sta namreč morali doseči sporazum o volitvah in tako izvršiti sodbo ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, sicer bi to samo določilo, kakšne bodo volitve. To je lani zahtevalo evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je leta 2018, ker ni bilo volitev, obrnila mlada liberalno usmerjena intelektualka Irma Baralija, ki tudi ni mogla več gledati stagnacije in propadanja svojega mesta. Menda je v teh dvanajstih letih župan iz HDZ Mario Kordić, ki vnovič kandidira, nenamensko in nezakonito porabil več sto milijonov evrov, ne da bi na primer vsem mestnim predelom omogočil kanalizacijo in pitno vodo.

Meščani »talci HDZ BiH in SDA«

Prav 37-letna Baralija bo jutri vodila listo BH Blok, v kateri se liberalci in socialdemokrati skupaj zoperstavljajo SDA in HDZ na volitvah mestnega sveta, ki bo potem odločal o županu in novi politični ureditvi mesta. Po njenih besedah imata SDA in HDZ BiH prebivalce Mostarja za talce, saj s poudarjanjem narodne identitete potiskata v ozadje resnične težave, kot so stečaj mestne komunale, vse večja brezposelnost ob zapiranju tovarn in podjetij ali pomanjkanje turistične strategije. »Seveda je zelo težko zmagati v Mostarju, ko ste opozicija, saj se borimo proti dvema močno ukoreninjenima režimoma,« je o HDZ in SDA, ki vladata vsaka v svojem delu Mostarja, včeraj dejala Baralija na zaključnem sprehodu BH Bloka skozi mesto.

Socialdemokrat Arman Zalihić je na tem sprehodu opozicije poudaril, da volitve niso popis prebivalstva glede na nacionalno pripadnost, in prebivalce Mostarja pozval, naj »podprejo kandidate, ki ponujajo odgovore na lokalne probleme in ki so za odprt, strpen, napreden in novi Mostar«. Ob njem se je vodilni bosanski liberalni politik Predrag Kojović, ki je Srb, zavzel za evropski Mostar. Podobno je menil vodilni bosanski socialdemokrat Denis Bećirović, ki je dodal: »Mostar lahko živi brez diskriminacije, brez etničnih delitev, brez etničnega apartheida, brez ulic, ki imajo imena po nacionalnih fašistih.«

Pisanje sebi naklonjenih pravil

Vendar je junijski sporazum o volitvah med SDA in HDZ v skladu z njunimi interesi, saj sta z 18 na 22 povečali število svetnikov, izvoljenih ločeno v šestih mestnih območjih, ki so večinoma etnično čista. Svetnikov, izvoljenih po proporcionalnem sistemu, pa je samo še 13 (prej 17). Tako si bosta stranki lažje zagotovili premoč v mestnem svetu.

Vendarle bodo številni Bošnjaki glasovali za BH Blok, Hrvati pa so bolj zvesti HDZ. Politični pluralizem je namreč bolj prisoten med Bošnjaki kot Hrvati. HDZ ima tudi močno podporo hrvaške vlade in njenih tajnih služb.

Novi mestni svet bo odločal o novem mestnem statutu, torej o tem, kako bo mestna oblast delovala. SDA in HDZ se bosta vsekakor zavzemali za to, da bodo glavne odločitve sprejemala mestna območja. Mostarski mestni svet in mostarski župan bi tako imela bolj simbolično vlogo. Torej bo kot volilni sistem tudi mestni statut najbrž po meri SDA in HDZ.