Po dveh letih in pol se v Posavju uradno izteka pilotni projekt integrirane oskrbe Most, katerega glavni cilj je bil vzpostaviti sistem, ki bo poskrbel za celovito in koordinirano obravnavo in oskrbo uporabnikov. S tem namenom so zaposlili šestnajst dodatno usposobljenih sodelavcev, od zdravstvenih tehnikov, socialnih delavk do fizioterapevtov, kineziologov, delovnih terapevtk. Projekt, ki ga vodi center za socialno delo Krško in je podprt z evropskimi in državnimi sredstvi, je vreden 1,7 milijona evrov. Pobudo zanj je dala krška občina, partnerji pa so še splošna bolnišnica Brežice, dom starejših občanov Krško ter tamkajšnja zdravstveni dom in varstveno-delovni center. Te dni pa so krški občinski svetniki že dali zeleno luč za (delno) nadaljevanje projekta, pri čemer bo občina omogočila 50-odstotno subvencioniranje storitve občanom v prihodnjih dveh letih. Ob tem v Krškem pričakujejo, da bo država vendarle čim prej sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi.
Pomoč uporabnikom storitev v okviru Mosta, namenjena tako starejšim kot občanom nad 18. letom starosti, ki so zaradi različnih vzrokov odvisni od pomoči drugih, se začne na enotni vstopni točki, kjer zainteresirani dobijo vse potrebne informacije. Sledita obisk uporabnika in ocena upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Na enotni vstopni točki so prejeli 534 vlog za oceno upravičenosti. Opravili so 736 prvih in ponovnih ocen in oskrbovali 247 oseb. Opravili so skoraj 16.800 obiskov, večinoma v domačem okolju, nekaj pa tudi v krškem varstveno-delovnem centru, domu starejših občanov, bolnišnici in zdravilišču, ter opravili več kot 48.000 zdravstvenih in socialnih storitev, ki so bile uporabnikom nad 18. let za čas trajanja projekta na voljo brezplačno.
Nadgradnja pomoči na domu
Po podatkih koordinatorice dolgotrajne oskrbe Bojane Naglič Benedik je bilo med opravljenimi storitvami največ spremljanja vitalnih funkcij ter pomoči pri jemanju zdravil in nadzora pri tem. Vse to izvaja enota za oskrbo. Ta je v začetku zaposlovala štiri tehnike zdravstvene nege, zaradi velikih potreb sta se jim kasneje pridružila še dva. »Vse to lepo kaže, koliko tovrstne pomoči potrebujejo uporabniki. Tako lahko zaradi storitve, ki jim jo zagotavljamo, ostanejo doma in jim ni treba v institucionalno varstvo,« je dejala Naglič-Benedikova.
Številni so potrebovali tudi nadzor zdravstvenega stanja, dostavo toplega obroka ter storitve za ohranjanje gibalne samostojnosti. Slednje izvaja enota za ohranjanje samostojnosti, ki jo sestavljajo delovna terapevtka, kineziolog, socialna delavka in fizioterapevt. »Ljudje nas kličejo in izražajo zahvale in pohvale naših strokovnih sodelavcev na terenu. Mnogi povedo, kako so si svojci opomogli in da brez pomoči naših sodelavcev to ne bi bilo mogoče,« dodaja Naglič-Benedikova.
Kot dodaja Rajerjeva, se lahko ob koncu projekta pohvalijo z izboljšanimi zdravstvenimi stanji uporabnikov, večjo samostojnostjo in s tem dvigom kvalitete življenja v domačem okolju, razbremenitvijo pomoči na domu, prilagojenimi bivalnimi okolji pa tudi z večjo ozaveščenostjo lokalne skupnosti.
