Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije se bodo jutri v Trstu sestali na prvem od najmanj dveh predvidenih tristranskih srečanj pred načrtovano januarsko razglasitvijo izključnih ekonomskih con Italije in Hrvaške v Jadranskem morju. Anže Logar, Gordan Grlić Radman in Luigi Di Maio bodo imeli v tržaški prefekturi predvidoma dve uri dolg pogovor o skupnem sodelovanju v jadranskem prostoru s poudarkom na ekološki zaščiti in gospodarskem razvoju. Načrtovan je tudi podpis skupne izjave, če se bodo dogovorili o njenem besedilu, je danes dejal Logar.
Pred tem je hrvaški sabor danes skoraj soglasno podprl odločitev o razglasitvi izključne ekonomske cone v Jadranskem morju. Zanjo je glasovalo 129 poslancev, eden se je vzdržal, 21 pa ni bilo prisotnih.
Vprašanje strateškega pomena za Slovenijo
Logar je dejal, da gre pri italijanski in hrvaški razglasitvi izključne ekonomske cone za vprašanja, ki »so strateškega pomena za Slovenijo« in da je zanjo ključno, da je vključena v razpravo o režimih v Jadranskem morju.
Hrvaška in Italija imata pravico razglasiti svoji izključni ekonomski coni po mednarodnem pravu, takšen korak pri svojih članicah spodbuja Evropska unija, tudi arbitražna odločba predvideva, da bosta državi storili tak korak. Slovenija po arbitražni odločbi nima pravice do svojih con, zato je slovenski parlament leta 2018 na predlog vlade razveljavil slovensko razglasitev zaščitne ekološko ribolovne cone in epikontinentalnega pasu iz leta 2005.
Razglasitev izključne ekonomske cone do 200 navtičnih milj od obale ne vpliva na pravice do plovbe, preleta in polaganja kablov. Prav tako za slovenske ribiče ne vpliva na ribolov, ki za članice EU poteka v skladu z kvotami unije in določili evropske ribiške politike, je dejal Logar. Omejuje pa ribolovne možnosti tretjih držav. Država bi sicer v svoji izključni ekonomski coni lahko motila plovbo z ostrim preverjanjem spoštovanja svojih okoljskih ali drugih predpisov, kar bi sicer Italija in Hrvaška po Logarju lahko počeli že sedaj, če bi hoteli, in sicer pri stiku njunih teritorialni voda pri otoku Palagruža.
Profesor mednarodnega pomorskega prava Marko Pavliha pa je za STA dejal, da gre ob razglasitvi izključne ekonomske cone za pravice, »da obalna država v tej coni razpolaga in gospodari z živimi in neživimi naravnimi bogastvi voda, na dnu in v podzemlju, torej zlasti lovi ribe in črpa nafto, lahko pa opravlja še druge dejavnosti, denimo izkorišča morsko energijo, postavlja umetne otoke, polaga cevi in kable, znanstveno raziskuje morje in varuje okolja«.
Pobuda za konferenco o Jadranu
Na vprašanje, kaj natančno želi Slovenija v omenjeno izjavo zunanjih ministrov zapisati oziroma kaj doseči v pogovorih z Italijo in Hrvaško, je Logar dejal le, da sledi interesom, ki izhajajo iz temeljih dokumentih o zunanji politiki. Dodal je, da bo o vsebini jutrišnjega srečanja seznanil parlament na zaprti seji odbora za zunanjo politiko.
Stranka SD je pred srečanjem v Trstu pozvala k organizaciji mednarodne konference za Jadran v duhu konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu, ki državam narekuje sodelovanje pri vprašanjih morja. Logar je ocenil, da je čas te pobude »neposrečen« in da bi bil boljši čas zanjo v razpravi v državnem zboru po srečanju ministrov.
