Na današnji drugi novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 so sodelovali ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Simona Kustec, direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc, predsednik Državne komisije za poklicno izobraževanje dr. Boris Dular in predsednica Državne komisije za splošno maturo dr. Marina Tavčar Kranjc.

Kustec: Po najbolj idealnem načrtu se 4. januarja v šole vrača prva triada, otroci s posebnimi potrebami, odpirajo se vrtci

Kustec je pojasnila, da so na ministrstvu kar nekaj časa posvetili smernicam in načinom za delovanje šolskega procesa v novem letu. »Seveda želimo, da bodo te naloge, ki nas čakajo v letu 2021, izpeljane na čim boljši način, čeprav žal še vedno močno pod taktirko novega koronavirusa in z njim povezanih epidemioloških ukrepov in omejitev,« je dejala. Na ministrstvu se zavzemajo za ponovno čim hitrejše varno in postopno odpiranje šol in vrtcev. »Vsi potrebni načrti, priporočila in smernice, tako v pedagoškem kot epidemiološkem delu, so pripravljeni in že posredovani šolam. Verjamem, da jih bo možno aktivirati takoj s 4. januarjem, ko se po ta trenutek najbolj idealnem načrtu v šole najprej vračajo učenci in učenke prve triade šole, potem učenke in učenci zavodov ter šol za otroke s posebnimi potrebami, ponovno pa se odpirajo tudi vrtci za varstvo vseh otrok.«

Temu bo potem po besedah Kustec sledilo še vračanje učenk in učencev preostalih razredov osnovnih šol ter prioritetno vračanje dijakinj in dijakov zaključnih letnikov srednjega in poklicnega izobraževanja. V letošnjem šolskem letu bo poklicno maturo predvidoma opravljalo 9.093 dijakinj in dijakov, splošno maturo pa 6.927. To je 545 več od lanskega šolskega leta. Glede na dalj časa trajajoče šolanje na daljavo so ob zavedanju vseh omejitev in posebnih pogojev za možnost kvalitetne priprave na maturitetne preizkuse k pripravam in izvedbenim prilagoditvam za maturo že na začetku jeseni pristopile vse pristojne institucije. »Pomembno je, da posebej maturantke in maturanti zdaj dokončno veste, da matura v šolskem letu 2020/21 bo, in da seveda izveste, kako bo izvedena,« je povedala ministrica. Srednjim šolam so bile v zvezi s tem ta teden posredovane potrebne informacije in smernice.

Vsebinske prilagoditve mature

Predsednica Državne komisije za splošno maturo Marina Tavčar Kranjc je po nastopu resorne ministrice predstavila najpomembnejše prilagoditve splošne mature, ki jih je Državna komisija za splošno maturo že potrdila. »Dijake smo zelo natančno poslušali, slišali smo jih in s svojimi odločitvami se odzivamo na razmere, potrebe in pričakovanja generacije letošnjih maturantov. V pripravi teh ukrepov smo se posvetovali s 34 državnimi predmetnimi komisijami, torej s strokovnjaki za posamezna predmetna področja,« je pojasnila proces, v katerem je (ne)posredno sodelovalo skoraj 200 strokovnjakov različnih pedagoških strok. Vsebinske prilagoditve splošne mature se sicer dotikajo vseh predmetov splošne mature, torej tako obveznih na eni kot tudi zelo dolgega seznama izbirnih predmetov na drugi strani.

Vsi trije jeziki v statusu materinščine, to so slovenščina, italijanščina in madžarščina, bodo prilagojeni tako v pisnem kot ustnem delu. »Pisni del, t. i. esejsko pisanje oziroma šolski esej, je prilagojen z naslovom. Te spremembe in prilagoditve naslova se pri slovenščini najprej nanašajo na razpravljalni esej, ki ga dijaki pišejo, in pomeni, da državna predmetna komisija pričakuje, da se bodo dijaki nekoliko drugače lotili pisanja. V naslovu bo namreč ponujena nekoliko večja odprtost, tako da bodo dijaki lahko v svojih primerjavah in analizah vključili eno ali drugo delo ali obe deli, ki sta predpisani v tematskem sklopu,« je povedala Tavčar Kranjc glede jezikovnih predmetov.

• jeziki s statusom materinščine prilagojeni tako v pisnem kot ustnem delu (npr. vsebinsko bolj odprti naslovi esejev)

• pri matematiki na polah več formul, dijaki bodo lahko uporabljali računala

• ustni del izpitov zmajšan v obsegu 15 odstotkov snovi

• o izločitvah pri ustnem delu bodo odločali učitelji

• zmanjšan bo obseg praktičnega dela mature

Ustni del bo zmanjšan za 15 odstotkov

Pri matematiki sta pri pisnem delu pomembni dve spremembi. Kot prvo bo dovoljena uporaba računal, ki je bila s katalogom umaknjena. To velja tako za osnovno kot višjo raven, prav tako pa bo v izpitnih polah objavljeno večje število formul na obeh nivojih, zato da bodo dijaki lažje reševali naloge. Nadalje bodo lahko dijaki v primeru tujih jezikov pri pisanju daljših pisnih sestavkov sedaj tudi tam, kjer to do zdaj ni bilo mogoče, izbirali med dvema naslovoma. Na osnovni ravni na splošno temo in na višji ravni na temo iz književnih del, ki so jih dijaki iz predpisanega sklopa morali prebirati.

Pri ustnem del izpitov imajo vsi trije obvezni predmeti veliko skupnega. Na državni komisiji so se odločili zmanjšati obseg snovi, na katero se morajo dijaki pripraviti. Ta obseg se zmanjšuje za približno 15 odstotkov in sicer na ta način, da bodo državne predmetne komisije za vse tri obvezne predmete na enak ali zelo podoben pripravljale izpitne komplete, tako da bodo v posamezen izpitni komplet pripravile po 35 izpitnih listkov.

»Kompleti bodo še v januarju predloženi šolam, kar je bistveno bolj zgodaj kot običajno. Na šolah bodo učitelji lahko v te komplete vpogledali in avtonomno določili, da iz kompleta s 35 listki izločijo 5 listkov. To je izločitev približno 15 odstotkov in to velja za vse naštete predmete. Dijaki bodo o tem, kaj je bilo izločeno, obveščeni najkasneje do 15. februarja. To pomeni, da bodo celotno drugo polletje lahko delali in se pripravljali tako, da se bodo osredotočalo na tisto, kar ostane,« je izpostavila Tavčar Kranjčeva. Kar se tiče praktičnega dela bo po zagotovilih predsednice državne komisije zagotovo manjše tudi število obveznih vaj ali nalog, ki jih dijaki pri določenih izbirnih predmetih morajo opraviti. O tem bodo odločali sproti oziroma dovolj zgodaj, da bodo šole še spomladi dobivale potrebne informacije.

Opozicija sklicala nujno sejo Odbora za izobraževanje

»Politika vlade Janeza Janše je na področju šolanja in izobraževanja v času epidemije neučinkovita, zgrešena in nekosistentna. Zato v opozicijskih strankah Levica, LMŠ in SD sklicujemo nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, na kateri bomo od vlade zahtevali, naj pri odločanju glede sproščanja omejevalnih ukrepov nujno upošteva sistem vzgoje in izobraževanja, učence in dijake pa postavi pred interese zasebnega kapitala, ki v teh dneh izdatno lobira za odpiranje dejavnosti na področju trgovine,« so pred tem v sporočilu za medije zapisali pri Levici.

V opozicijski stranki menijo, da izobraževanje na daljavo prinaša vrsto objektivnih preprek, ki so ob različnih situacijah v družinah še dodatno poglobile socialne in razvojne razlike med učenci. V luči predolgega in nesorazmernega zaprtja šol menijo, da bi bilo potrebno organiziranemu odpiranju šol dati prednost pred drugimi nenujnimi dejavnostmi. Prioritetna lestvica sproščanja ukrepov mora po njihovem upoštevati, da se nekaterih razvojnih zaostankov ne da enostavno nadoknaditi in da so tovrstne nefinančne posledice epidemije lahko bistveno hujše in trajnejše kot finančna škoda.

V četrtek potrjenih 1512 okužb, trend novoodkritih okužb se znižuje že šesti dan zapored

V četrtek je bilo po vladnih podatkih ob opravljenih 5862 testih potrjenih 1512 okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je 41 oseb s covidom-19. Bolnišnično oskrbo je potrebovalo 1212 bolnikov s covidom-19 oziroma 17 manj kot v sredo. Na intenzivnem oddelku se jih je zdravilo 207 oziroma eden manj kot v sredo. Iz bolnišnic so odpustili 97 covidnih bolnikov. Na novinarski konferenci o aktualnem stanju v zvezi z epidemijo bolezni covid-19 sodelujeta Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata in namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak.

Maja Bratuša iz Ukoma je uvodoma pojasnila, da se v primerjavi s prejšnjim tednom število okužb znižuje že šesti zaporedni dan. »Včeraj je bila potrjena kar 301 okužba manj kot na enak dan prejšnji teden. Gre za zelo spodbudne podatke, za pozitiven trend, ki kaže na to, kako zelo pomembno je, da se vsi držimo samožaščitnih ukrepov,« je dejala. Odstotek pozitivnih testov pa je bil včeraj sicer približno enak kot v sredo, ko je znašal 25,8 odstotka. Do zdaj so okužbo potrdili že pri 103.555 ljudeh, po zadnjih podatkih pa je v Sloveniji aktivno okuženih 20.387 ljudi.

Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je zatem spregovorila o delu inšpekcijskih organov v tednu od 7. do 13. decembra. Opravljenih je bilo 2303 inšpekcijskih nadzorov, ob tem pa je bilo izrečenih 35 prekrškovnih sankcij, 265 opozoril in 100 upravnih ukrepov. Urad za kemikalije je v sklopu 33 nadzorov ugotovil neskladnosti v osmih primerih in izrekel skupno devet opozoril in eno prepoved uporabe neregistriranega razkužila. Še naprej ugotavljajo, da ponekod na razkuževalnikih ni informacij o vrsti in lastnostih razkužila, zaznali pa so tudi povečano število nepravilnega nošenja mask.

Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak je za konec povzel aktivnosti policije, povezane z ukrepi preprečevanja širjenja novega koronavirusa. Policija ob svojem rednem delu izvaja tudi nadzore nad posameznimi določbami odlokov, ki urejajo posamezne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. V zadnjih sedmih dneh so policisti ob opravljanju rednih nalog torej opravili še nadzore na 16.794 krajih glede izvajanja določb vladnih odlokov.

»Dnevno torej v povprečju opravimo okoli 2400 nadzorov. Nekatere nadzore smo opravili tudi na podlagi 188 prejetih prijav o domnevnih kršitvah odlokov s strani občanov. Pri tem smo izrekli 1026 opozoril in izdali 519 plačilnih nalogov ter hitrih postopkov. V večini primerov gre za kršitve odlokov o prehajanju meja ali odloka o omejitvi gibanja, pa tudi omejitve gibanja v nočnem času, prehajanja občin in v sedanjem tednu bistveno manj nošenja mask na prostem,« je dejal Pečjak in izpostavil, da je namen policije pri vseh nadzorih to, da z najmilejšimi sredstvi in ukrepi dosežejo spoštovanje ukrepov za preprečevanje širjenja virusa.