»Na tujih spletih straneh sem pogosto zasledila, da se rokavčki delajo za obolele z demenco, pred nekaj meseci pa me je nagovorila gospa, ki na terenu dela z dementnimi osebami, ali poznam koga, ki bi jih naredil,« je povedala Maja Štefančič Hribar, ki je projekt tako zastavila v širšem krogu.
Da se je rokavčkov letos nabralo res veliko, gre zasluga tudi epidemiji, ko je veliko pridnih rok ostalo doma. »Marsikatera pletilja mi je v pisemcu poleg rokavčka napisala, kako je vesela, da se je končno malo zamotila in naredila nekaj koristnega za druge. Poleg tega je super, ker lahko za izdelavo rokavčka porabimo ostanke prej, ki jih imamo doma,« je povedala.
V mesecu dni več kot 600 rokavčkov
Mlada 31-letna mamica treh predšolskih otrok, ki si je z družino ustvarila dom na Krki blizu Ivančne Gorice, se je povezala z društvom Spominčica, kjer so bili njene iniciative veseli. »Ideja je odlična in z veseljem smo jo podprli tudi prek naših kanalov. Prejeli smo nekaj sto rokavčkov, ki jih bomo razdelili med bolnike z demenco,« pa je povedal Štefka Zlobec, predsednica združenja Spominčica. »Poleg rokavčkov je izredno uporabna tudi blazinica, ki si jo bolniki dajo v naročje in jo s prsti gnetejo.« Je pa Maji Štefančič Hribar v dobrem mesecu dni uspelo zbrati že več kot 600 rokavčkov, od tega jih je več kot 300 do danes že razdelila. »Sodeluje lahko, kdor želi in ima vsaj osnovno znanje kvačkanja ali pletenja. Na blogu Huda volna in youtube kanalu Huda volna sem pripravila osnovne napotke in primere rokavčkov. Gre za kvačkane ali pletene kvadrate, praviloma velikosti okoli 30x30 centimetrov, ki jih okrasimo s čim več okraski, dodatki, uporabimo različne teksture in barve – tudi če se nam zdi preveč okrašeno in preveč pisano, nič hudega. Rokavčki morajo pritegniti pozornost bolnikov,« je razložila.
Roke različnih avtoric so bile pri delu izvirne; nekatere so našile zadrge, druge cofke, pa kraguljčke, kvačkane rožice, gumbe in gumbnice, ključe, sponke. »Domišljija tu res nima meja. Nekateri rokavčke vzamejo tudi kot vajo za učenje novih vzorcev kvačkanja, našijejo dodatke in nastanejo res mojstrski, unikatni rokavčki.«
Prevajalka s pletilkami v roki
Da rek o bosi kovačevi kobili še kako drži, nam je v smehu potrdila tudi sogovornica. »Ne boste verjeli, a sama sem naredila le en rokavček. Vzelo mi je nekaj ur, smo pa s tečajnicami kvačkanja preizkušale različne vzorce kvačkanja, menjale barve preje, našile dodatke… Z veseljem bi jih naredila še več, a trenutno čas tega ne dopušča,« pove magistrica prevajanja, ki jo je ljubezen do ustvarjanja po naključju popeljala v poslovne vode. »Pred šestimi leti sem naključno začela uvažati preje za kvačkanje in pletenje iz Turčije, se samozaposlila, odprla spletno trgovino, počasi in z veliko truda ter vloženih ur se je vse skupaj razširilo do te mere, da imam spletno trgovino Huda volna, vodim tečaje kvačkanja oziroma v zadnjih mesecih spletne tečaje kvačkanja, druge navdušujem in učim tudi z veliko brezplačnimi posnetki za kvačkanje na youtube kanalu Huda volna.«
Zbiranje rokavčkov za ljudi z demenco pa ni njena prva dobrodelna akcija – prej je tri leta zapored organizirala dobrodelno akcijo, kjer so zbirali kape in šale za otroke na Pediatrični kliniki.
