»Omejitev dostopa do postopkov za mednarodno zaščito, nepravilno pridržanje prosilcev za to zaščito na tranzitnih območjih in privedba nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav na obmejno območje, ne da bi se spoštovala jamstva v zvezi s postopkom vračanja, pomenijo kršitve prava EU,« so po razsodbi sporočili s sodišča.

Na vrhuncu migrantske krize leta 2015 je Madžarska vzpostavila tranzitna območja na meji s Srbijo ter migrantom omejila možnost vlaganja prošenj za azil. Sodišče je ugotovilo, da Madžarska prosilcem za azil ni dovolila, da zapustijo centre, otrokom in ranljivim pa ni zagotovila posebne zaščite.

Sodišče EU tudi ugotavlja, da je v nekaterih primerih tiste, ki so jim zavrnili prošnje za azil, madžarska policija »prisilno privedla na drugo stran ograje, postavljene nekaj metrov od meje s Srbijo«, na območje »brez kakršne koli infrastrukture«. S tem je kršila direktivo EU o vračanju.

Madžarska tudi ni spoštovala pravice, ki bi morala biti zagotovljena vsakemu prosilcu za mednarodno zaščito, in sicer, da po zavrnitvi svoje prošnje do izteka roka za vložitev pravnega sredstva zoper to zavrnitev ostane na ozemlju države.

Bruselj je proti Madžarski zaradi ravnanja z migranti v zadnjih letih sprožil več postopkov. S pristopom Madžarske do migracij se je sodišče EU že večkrat ukvarjalo. Maja letos je tako Sodišče EU presodilo, da madžarsko zadrževanje prosilcev za azil v taboriščih na obmejnem območju lahko predstavlja kršitev evropske zakonodaje. Po mnenju sodišča se namreč zadrževanje lahko opredeli kot pripor, ta pa je v neskladju z evropsko zakonodajo, če pred tem primeri niso bili obravnavani individualno.

Madžarska je več let prosilce za azil zadrževala v taboriščih Röszke in Tompa blizu meje s Srbijo, kjer so bivali v transportnih zabojnikih, zavarovani pa sta bili z visoko ograjo in bodečo žico.