Do 1. decembra je bilo po svetu v zaporih 387 predstavnikov sedme sile, ki so se tam znašli zaradi svojega profesionalnega dela. Število zaprtih tako že peto leto ostaja zelo visoko, čeprav je zaznati rahel upad v primerjavi z lanskim letom, ko jih je bilo v zaporih 389, v poročilu, objavljenem v ponedeljek, ugotavlja mednarodna nevladna organizacija Novinarji brez meja (RSF). Represija proti sedmi sili torej ne upada, so se pa spremenili prevladujoči razlogi za preganjanje, saj je letos pretežno povezano s poročanjem o pandemiji covida-19, razkrivanjem korupcije v zvezi s pandemijo, kritično presojo vladnih ukrepov in izražanjem dvomov o trditvah oblasti, verodostojnosti uradnih podatkov in učinkovitosti zdravstvenih strategij. To so po ugotovitvah RSF poglavitni povodi za aretacije, maltretiranje in zapiranje več sto novinarjev po svetu, vse z namenom, da se jih utiša.

Omenjeni so Madžarska, Srbija, Kosovo, Belorusija in Poljska

Od marca do sredine maja, to je v času prvega vala epidemije covida-19, so se po ugotovitvah RSF samovoljne aretacije in pridržanja novinarjev povečali za štirikrat. »Opaziti je tudi, da je od začetka jeseni, ko se je začel drugi val epidemije, število incidentov vnovič zraslo, zlasti v Evropi. Predvsem nasilju in agresiji je bilo izpostavljenih okoli 450 novinarjev, mnoge so pridržali ali priprli in jih pozneje izpustili. »V vzhodni Evropi in srednji Aziji je zdravstvena kriza pripomogla k večjemu zatiranju in represiji. Sprejetje zakonov o širjenju lažnih informacij je bilo odličen izgovor za zapiranje novinarjev neodvisnih medijev zlasti v Azerbajdžanu, Kazahstanu, Tadžikistanu in Rusiji,« ugotavljajo pri RSF.

Od srednjeevropskih in balkanskih držav so v poročilu izpostavljene Madžarska, Srbija, Kosovo, Belorusija in Poljska, kjer so se vzporedno z izrednimi ukrepi za zajezitev širjenja koronavirusa lotili tudi »omejevanja informacij«. Ta ugotovitev se ujema z rezultati raziskave, ki jo je maja opravil Mednarodni inštitut za tisk, ki prav tako obsoja porast represije nad novinarji v času izolacije zaradi pandemije.

Največ zaprtih na Kitajskem, druga je Savdska Arabija

Med 387 novinarji po svetu, ki bodo letošnji božič in silvestrovo preživeli v zaporu, je 42 žensk, kar je dobra tretjina več kot lani. Že drugo leto zapored je 61 odstotkov zaprtih novinarjev za zapahi v petih državah, in sicer 117 na Kitajskem, 34 v Savdski Arabiji, 30 v Egiptu, 28 v Vietnamu in 27 v Siriji, skupaj torej 236. Poročilo RSF posebej izpostavlja tudi razmere v Belorusiji, kjer je bilo od spornih volitev 9. avgusta do 1. decembra pridržanih oziroma aretiranih najmanj 370 poročevalcev, osem jih še naprej ostaja v zaporu. Poročilo omenja tudi 54 ugrabljenih novinarjev, in sicer enajst v Iraku, devet v Jemnu in 34 v Siriji, ter štiri pogrešane.

O številu ubitih novinarjev po svetu je organizacija RSF napovedala posebno poročilo 29. decembra. Od tem je navedla le primer Rouhollaha Zama, minulo nedeljo usmrčenega novinarja v Iranu, in še nekaj predstavnikov tega poklica, ki so že več let zaprti in za katere obstaja bojazen, da jih čaka najhujše. To so Huang Qi, ki je na Kitajskem za zapahi že 12 let in ga pestijo resne zdravstvene težave, ter v Savdski Arabiji zaprta Raif Badawi in Soheil Arabi, ki gladovno stavkata. Ne ve se, kaj bo z Julianom Assangeem, ki je zaprt v Veliki Britaniji, in s švedsko-eritrejskim novinarjem Dawitom Isaakom, ki je v eritrejskih zaporih od leta 2001 brez obtožbe in sodne obravnave. »Zelo visoko število novinarjev v zaporih po vsem svetu govori o trenutni nevarnosti za svobodo tiska,« je ob vsem tem dejala tiskovna predstavnica RSF Katja Gloger.