Privrženci diete z veliko maščobami in nič ogljikovimi hidrati bodo ob današnji glavni jedi kar zavriskali! A lepo počasi.
Provolone, z vrvico povezan in z voskom zalit italijanski sir hruškaste oblike, izvira z juga Italije, iz Casillija pod vznožjem Vezuva. Iz kravjega mleka ga največ pridelajo v Padski nižini, zlasti v Lombardiji in Benečiji, obe regiji (tako Kampanja kot Padska nižina) pa sta registrirani za pridelavo tega sira z zaščitenim geografskim poreklom. Zrelejši provolone, sicer po načinu pridelave bližnji sorodnik mocarele, je dostopen v dveh osnovnih oblikah, sladki in pikantni. Sladki (dolce) provolone zori dva do tri mesece in je bledorumene do bele barve ter blagega okusa. Pikantni (piccante) pa zori več kot štiri mesece in ima ostrejšo aromo. Obe različici se dobi tudi prekajeni. V Argentini in Urugvaju po enakem postopku izdelujejo sir provoleta, ki je na voljo tudi v dolgih štrucah in ga uživajo večinoma pečenega na način, kot ga opisuje tokratni recept. V obliki toplih jedi, zlasti obloženih kruhkov, pic in sendvičev, ga strežejo tudi v Italiji, najraje v družbi močnejših rdečih vin, h katerim se provolone krasno poda tudi pri sobni temperaturi.
Ampak v Argentini in Urugvaju poleg zapekanja v ponvici poznajo še en zanimiv način priprave. Sir položijo naravnost na žar in popečejo, pri čemer ostane toliko čvrst, da obdrži svojo obliko. To storijo tako, da provoleto oziroma provolone, ki v premeru meri od 10 do 15 centimetrov, narežejo na kolobarje, debele od enega pa do kar 15 centimetrov, jih obložijo s pekočimi paprikami oziroma čiliji, posujejo z origanom in položijo na žar, da se delno stali in hrustljavo zapeče. Takšen sir največkrat služi kot predjed mesnim specialitetam z žara. Včasih tako popečen sir začinijo s posebno omako oziroma marinado, imenovano chimmichurri, sestavljeno iz drobno sesekljanega peteršilja, origana, zdrobljene pekoče paprike, stisnjenega česna, oljčnega olja, limonovega soka ali kisa, in ga jedo s kruhom.
Posebna specialitete pa je polnjena provoleta, ki jo pripravijo na podoben način kot torto. Na kakšen centimeter ali dva debel kolobar sira naložijo različne nadeve, največkrat šunko, različne pečenice, celo krvavice ter zelenjavo, kot sta paprika in čebula. Vse skupaj popečejo kot navadno provoleto, največkrat v ponvi, ki zadrži vse sokove.
NADEVANI PEČENI SIR PROVOLONE
SESTAVINE ZA 4 OSEBE
600 g sira provolone ali drugega podobnega,
300 g češnjevih paradižnikov,
4 stroki česna,
300 g gob (šitake ali šampinjoni),
deviško oljčno olje,
1 žlica zdrobljenega origana,
balzamični kis,
morska sol, sveže zmlet poper
PRIPRAVA
1. Pečico segrejemo na 230 stopinj Celzija. Sir narežemo na štiri enake kolobarje. Pripravimo štiri lončene majhne ognjevarne posodice (premera od 12 do 15 centimetrov), v kakršnih sicer pečemo prebranec in podobno. Odlično se obnesejo tudi podobno velike litoželezne ponvice. Namažemo jih z oljem in v vsako položimo kolobar sira. Gobe očistimo in narežemo, česen olupimo in zrežemo na lističe. Paradižnike operemo in razpolovimo. V teflonski ponvi na malo olja najprej popražimo narezane gobe. Ko tekočina skoraj povre, dodamo še česen in ko ta zadiši, ga skupaj z gobami predevamo v skledo, v isto ponev pa vsujemo razpolovljene paradižnike in jih na visoki vročini na hitro popečemo, da spustijo sok in da ta povre. Pečene predevamo v drugo skledo kot gobe s česnom.
2. V vsako lončeno posodico s sirom enakomerno razdelimo pečene paradižnike tako, da jih razporedimo nekaj na kolobar sira in nekaj okrog, če je le dovolj prostora. Enako storimo z gobami in česnom. Solimo, popramo, začinimo z origanom. Porinemo v vročo pečico in pečemo, da se sir povsem stali in se ob robu posodic naredi rjavkasta skorjica. Ko je jed pečena, posodice vzamemo iz pečice in položimo na ognjevarne podstavke. Jed po želji okrasimo z nekaj kapljicami balzamičnega kisa in nemudoma postrežemo (pozor, posodice so zelo vroče!) s popečenimi rezinami kruha ali z domačim pomfritom.
Čas priprave in kuhanja: 30 minut
PARADIŽNIKOVA JUHA Z RIŽEM
Potrebujemo
1 liter paradižnikovega pireja,
1 veliko čebulo,
3 stroke česna,
1 dl terana,
3 dl vode,
1 žlico paradižnikove mezge,
1 šopek peteršilja,
1 pest riža,
morsko sol, sveže zmlet poper,
oljčno olje.
Priprava
Čebulo sesekljamo in jo v večjem loncu posteklenimo na oljčnem olju. Medtem sesekljamo česen in ga dodamo na koncu praženja, le toliko, da zadiši. Dodamo vino in ko nekoliko povre, še paradižnik, koncentrat in vodo. Ko zavre, počasi kuhamo 15 minut in začinimo po okusu; dodamo tudi polovico sesekljanega peteršilja in po želji zalijemo z malo vode, če se nam zdi pregosto. Nazadnje vmešamo opran riž in počasi kuhamo, da se zmehča na zob. Odstavimo in pustimo pokrito, da se riž do konca zmehča, nato posujemo s preostalim sesekljanim peteršiljem in postrežemo.
OREHOVI ROGLJIČKI
Potrebujemo
500 g bele moke,
300 g masla,
200 g drobno zmletih orehov,
200 g sladkorja v prahu,
2 celi jajci,
1 vaniljev sladkor,
sladkor v prahu za posip,
staljeno čokolado za pomakanje (po želji).
Priprava
Iz vseh sestavin zamesimo gladko testo in čez noč pustimo pokrito počivati v hladilniku. Pečico segrejemo na 175 stopinj Celzija. Za vsak rogljiček vzamemo za oreh testa, ki ga z dlanjo povaljamo po podlagi, da nastane svaljek premera en centimeter. Med polaganjem na pekač, obložen s papirjem za peko, svaljek oblikujemo v rogljiček. Pekač damo v pečico za 8 do 10 minut, odvisno, kako zapečene želimo. Ohlajene rogljičke povaljamo v sladkorju v prahu in ponudimo. Po želji lahko pečene rogljičke do polovice potopimo v staljeno čokolado.