V bolnišnice je bilo včeraj sprejetih 117, odpuščenih pa 128 pacientov. Bolnišnično zdravljenje je včeraj potrebovalo 1251 pacientov, kar je 33 manj kot v ponedeljek. Intenzivno nego je potrebovalo 211 pacientov (sedem več kot dan prej). Umrlo je 39 oseb.

Sedemdnevno povprečje števila potrjenih okužb po vladnih podatkih znaša 1477, 14-dnevna pojavnost okužb na 100.000 prebivalcev pa je 1006.

Na današnji novinarski konferenci sta poleg vladnega govorca Jelka Kacina sodelovali še predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc in namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager.

Zaskrbljenost zaradi izgorelosti zdravstvenega osebja

Tatjana Lejko Zupanc je povedala, da je starostna struktura bolnikov taka, da je še vedno skoraj 50 odstotkov vseh sprejetih starejših ob 75 let. Povprečna starost covid pacientov v UKC Ljubljana je malce višja, kot je bila v prvem valu. V prvem valu je bila namreč 65 let, sedaj je 70. Celokupno so bolniki v povprečju stari 69 let. »Mortaliteta se med prvim in drugim valom ne razlikuje kaj dosti,« je povedala predstojnica klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Povedala je še, da imajo zaposleni v zadnjih dneh občutek, da se zadeve morda mikroskopsko umirjajo. »Nismo zelo optimistični, ampak posijal je en žarek svetlobe, ker vsako jutro še imamo kakšno posteljo rezerve in nismo popolnoma polni,« je dejala. Opozorila je, da je osebje zelo utrujeno. »Morete vedeti, da praktično od začetka septembra, ko so začele rasti številke, nekateri niso imeli oddiha,« je dejala in dodala, da se boji izgorelosti pri zaposlenih.

»Načeloma mislim, da so zdravstveni delavci in sodelavci v kliničnem centru pozitivno razpoloženi in opravljajo svoje delo s predanostjo. Veselimo se pa tega, da prihaja cepivo in da bodo zdravstveni delavci med prvimi skupinami, ki bodo prejele cepivo,« je dejala. Želi si, da bi se jih cepilo čimveč. »Aktivno bomo delali na tem, da prepričamo še tiste, ki dvomijo v to,« je še dejala.

Glede zadnjega sproščanja ukrepov ni zaskrbljena, če bodo ljudje upoštevali ukrepe glede nošenja mask, razkuževanje rok in držanja distance. »Če bomo pa videli takšne prizore, kot v prvem valu, ko so se kače vile pred določenimi trgovinami in so bili ljudje čisto natlačeni, se pa res bojim,« je dejala.

Kakšni bodo letošnji prazniki?

»Zavedati se moramo, da moramo pripraviti vse, da se bodo v šole po novem letu lahko vrnili otroci,« je izpostavila Lejko Zupančeva in dodala, da je to možno samo, če bodo epidemiološke razmere ugodne. »K temu mora vsak sam malo prispevati. Množična druženja absolutno predstavljajo največje možno tveganje, zlasti druženja v zaprtih, slabo prezračenih prostorih, kjer se ljudje – zlasti ko še kaj popijejo – snamejo maske,« je dejala.

»Vsak lahko približno oceni, kateri deli njegovih socialnih stikov so tisti, pri katerih je možno pričakovati večjo nevarnost okužbe. Če imamo nekoga, ki se obnaša nezaščitno, nekoga, ki ima veliko socialnih stikov, je treba preveriti, če je ta oseba zdrava,« je povedala, »Ne misliti, da bodo simptomi izginili in z njim tudi virus. Še preden se bomo zavedali bomo okužili vse v prostoru,« je posvarila.

Kakšni ukrepi bodo v veljavi med božičnimi prazniki, za zdaj še ni znano. » V tem trenutku konkretnega predloga še ni,« je povedal vladni govorec. »Odločitev o tem, s kom se boste družili, je v vaši pristojnosti. Verjamem, da bo marsikdo koga obiskal, a ob tem je treba upoštevati pravila in ukrepe, nošenje maske je recimo nujno,« je opozoril. »Potrebna je skrajna previdnost, če želimo, da bi po novem letu lahko odprli šolo za prvo triado, vrtce in zavode za otroke s posebnimi potrebami,« je še dejal. Vlada bo sicer jutri odločala, kateri ukrepi bodo v veljavi med prazniki.

Številke po Evropi rastejo

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager je predstavila razmere po Evropi: »Številke precej rastejo. Samo v Evropi smo presegli 21 milijonov okužb. Še vedno jih je največ v Rusiji, Franciji in Veliki Britaniji. Povečalo se je število smrti v Italiji, ki vodi na tem področju. V Evropi jih je skupaj blizu 480.000.« V Sloveniji se delež pozitivnih testov že približno mesec dni ne spreminja, je dejala. Povedala je, da so na NIJZ zaznali več navedb o okužbi v skupnem gospodinjstvu, povečujejo pa se tudi zasebna druženja ter ko ljudje ne vedo, kje je prišlo do okužbe oziroma ne želijo povedati. »Kumulativno je v zadnjih štirih tednih, odkar to podrobneje spremljamo, največ okužb na delovnem mestu, skupnem gospodinjstvu in 'neznano',« je dejala.

Posnetek novinarske konference o aktualnem stanju v zvezi z epidemijo covid-19.