Turčija se je znašla v prijemu sankcij ZDA in Evropske unije. Potem ko so se evropski voditelji na vrhu minuli teden dogovorili, da bodo proti Ankari razširili sankcije zaradi njenega raziskovanja morskega dna v vodah izključne ekonomske cone Grčije in Cipra, sankcije proti Turčiji uvajajo tudi ZDA. Razlog za odločitev Washingtona je v turškem nakupu in preizkusu ruskega raketnega sistema S-400, ki ga je Ankara kupila že lani, potem ko si je več let zaman prizadevala za nakup ameriških raket patriot. Posel je bil vreden 2,5 milijarde dolarjev. Tako kot sankcije EU bodo tudi ameriški ukrepi proti zaveznici v Natu zelo ciljno usmerjeni, a bodo nedvomno vseeno načeli turške odnose s še eno zahodno državo.

Sankcije ZDA so omejene na direktorat obrambne industrije, ki sodi pod urad turškega predsednika Erdogana. Preklicali so vse ameriške izvozne licence za prodajo orožja Turčiji. Vodja direktorata s tremi sodelavci ima poslej prepoved vstopa v ZDA, kjer so tudi zamrznili njihovo premoženje. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je dejal, da Turčija ostaja zaveznica ZDA, za uvedbo sankcij pa so se morali odločiti, ker je z nakupom ruskega raketnega sistema med drugim ogrožena varnost ameriške vojaške tehnologije in vojaškega osebja. Turčija je ZDA pozvala k spremembi odločitve.

Ruski sistem sporen le v Turčiji

Ameriška uvedba sankcij proti Turčiji je že nekaj časa visela v zraku. Ob stopnjevanju pritiska v kongresu je namreč prihajalo tudi do vse večjih kritik znotraj severnoatlantskega zavezništva, da namreč članica ne more uporabljati ruskega raketnega sistema. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je denimo oktobra ocenil, da bi Turki S-400 lahko nadomestili z ameriškim sistemom patriot ali s špansko-francoskimi sistemi protizračne obrambe. Ob vseh teh kritikah pa so spregledali, da tri članice Nata (Slovaška, Grčija in Bolgarija) uporabljajo od S-400 nekoliko slabši ruski raketni sistem S-300, ki je bil zasnovan konec 70. let.

Raketni sistem S-400 so v Turčiji kupili lani. Že ob nameri nakupa dve leti prej so se ZDA odločile za preklic prodaje stotih lovcev F-35 Turčiji in njenega sodelovanja pri razvoju tega najdražjega lovca z zmanjšano radarsko opaznostjo. Obstajala je namreč bojazen, da bi Rusi lahko prek vključitve raketnega sistema S-400 v Natov obrambni sistem prišli do podatkov o lovcih F-35.

Sledilo je obdobje, ko so Ankaro poskusili prepričati, naj se sistemu S-400 odreče. Toda po drugi strani ji ZDA niso bile pripravljene prodati raketnega sistema patriot, ki ga je Turčija hotela namestiti na južni meji s Sirijo. Po nakupu ruskega sistema pa je bilo novo stališče ZDA takšno, da naj ga Ankara Rusiji vrne, potem pa se bo mogoče pogovarjati o prodaji raketnega sistema patriot. Turčija pa je želela v paketni dogovor vključiti še nakup letal F-35.

Sankcije pred prihodom Bidna

Do takšnega dogovora med Ankaro in Washingtonom, ki sta bila v napetih odnosih zaradi številnih zunanjepolitičnih tem, ni prišlo. Sprva relativno dobri odnosi med predsednikoma Trumpom in Erdoganom so se pokvarili zaradi turškega posredovanja v Siriji, ameriških groženj, da bodo turško gospodarstvo spravili na kolena s slabitvijo turške lire, in ameriške zavrnitve turških zahtev po izročitvi vodje gibanja Hizmet Fethullaha Gülena, ki ga Erdogan obtožuje organiziranja vojaškega udara v Turčiji leta 2016.

Kljub zagotovilom Turčije, da raketni sistem S-400 ne bo vključen v Natove sisteme in da za zavezništvo ne bo predstavljal grožnje, je Trump dober mesec dni pred prevzemom predsedovanja Joeja Bidna zdaj proti turški orožarski industriji vendarle uvedel omejene sankcije. Očitno ni pomagalo, da je turški obrambni minister Hulusi Akar pred meseci na Natu zagotavljal pripravljenost, da v posebnem odboru severnoatlantskega zavezništva preučijo, ali bi ruski raketni sistem res lahko vplival na varnost Nata.