Mislim svoje mesto: Brez kulture do srečne zadnje ure

Na Mestnem trgu je na tleh plošča, ki opozarja, da so tam zažgali prve slovenske knjige. V neposredni bližini te plošče je vhod v trgovino, ki je odprta ves čas pandemije, saj v njej prodajajo kozmetiko in živila. Če bi prodajali tisto, kar so tam prodajali v državi, v kateri smo bili kot narod ogroženi, bi bila zdaj zaprta, saj je bila takrat tam knjigarna Državne založbe Slovenije. To se sliši čudno, saj bi človek pričakoval, da smo takšno založbo ob rojstvu svoje države ustanovili, ne pa da smo jo že dve leti po njem spremenili v podjetje zvenečega imena Drzni znanilci sprememb, ki je izdajanje knjig in knjigarno ukinilo, saj knjige, kot vemo še danes, ne spadajo med tako nujne dobrine, kot so frizure, šopki rož, avtomobili ali delnice v podjetjih, ki lahko obratujejo tudi v času, ko so šole in knjigarne zaprte.