Priznam, v intervjuju za STA nisem bil dovolj natančen. Nisem poudaril, da govorim o teh državah danes, ko se same identificirajo kot iliberalne demokracije. S politiko, ki je avtokratska in ima težave z veljavo človekovih pravic, vladavine prava, demokracije, medijske svobode in civilne družbe, nas po moji sodbi še vedno nič ne druži. Sedanji vladi še ni uspelo povsem preurediti Slovenije po vzorcu, s katerim je Madžarsko uredil Viktor Orban. Upam, da ji to tudi ne bo uspelo.
Strinjam se. Vzrok za sedanje stanje je tudi v tem, da so bile ključne strateške razvojne odločitve večinoma sprejete brez informirane in zavezujoče demokratične razprave. Žal se zdi, da je za take razprave danes še toliko manj možnosti. Tako je mogoče pritrditi dr. Mastnaku, da so te države svojevrstne poraženke tranzicije, ki se je odvijala po nedemokratičnih poteh pod pritiskom neoliberalne ideologije in prakse. Ne vidim pa potrebe, da bi Slovenija šla po poti Madžarske in Poljske z njunim nacionalnim egoizmom, izsiljevanjem in odrekanjem solidarnosti znotraj EU. Ne ker se »imamo za nekaj boljšega in ker bi to bila sramota«, ampak zato, ker imamo še vedno dovolj demokratičnega kapitala in zgodovinske odgovornosti do vrednot, ki smo se jim zavezali ob ustanavljanju države in ob vstopanju v EU.
Moje upanje so mlade generacije in njihova skrb za okolje. Morda bodo znale oblikovati celovit koncept zelene države. Zato bi bilo dobrodošlo, če bi dr. Mastnak tudi njim širše pojasnil svoje opozorilo, da je zavzemanje za koncept zelene države »poleg nuklearne vojne največja grožnja danes«.
Milan KučanLjubljana