Banka Slovenije je v danes objavljeni gospodarski napovedi ocenila, da bo gospodarska aktivnost v Sloveniji zaradi vpliva pandemije koronavirusa letos upadla za 7,6 odstotka. V prihodnjem letu bi se povišala za 3,1 odstotka, leta 2022 pa za 4,5 odstotka. To je precej slabše od junijske napovedi, po kateri bi se BDP letos znižal za 6,5 odstotka, leta 2021 pa porasel za 4,9 odstotka.

Direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Arjana Brezigar Masten je opozorila, da bo uresničitev napovedi odvisna predvsem od uspešnosti implementacije cepiva proti covidu-19. Zato so poleg osrednje napovedi, po katerem bi se Slovenija vrnila na predkoronsko raven konec leta 2022, pripravili še alternativna scenarija, blažjega in ostrejšega. Medtem ko bi se po vse manj verjetnem blažjem scenariju, ki predvideva da bi prišlo do zajezitve epidemije še letos in postopnega sproščanja ukrepov proti koncu decembra, raven BDP vrnila na predkrizno že v prihodnjem letu, pa bi se po ostrejšem scenariju gospodarska aktivnost naslednje leto še dodatno znižala in se predkrizni ravni približala šele proti koncu leta 2023

Velik blažilni učinek ukrepov ekonomskih politik

V Banki Slovenije ugotavljajo, da krčenje gospodarske aktivnosti močno blažijo spodbujevalni ukrepi ekonomskih politik, brez katerih bi bil letošnji upad gospodarske aktivnosti globlji približno za tretjino. .Medtem ko z denarno politiko še naprej zagotavljamo ugodne pogoje financiranja, fiskalni paketi pomoči na nacionalni in evropski ravni zagotavljajo pogoje za ohranjanje potenciala gospodarstva in s tem njegovo čim hitrejše okrevanje po koncu pandemije. Investicijsko aktivnost bodo v naslednjih letih poleg ostalih ukrepov ekonomskih politik dodatno krepila sredstva iz Instrumenta za okrevanje EU po pandemiji.

Državni ukrepi močno blažijo tudi posledice epidemije na trgu dela. Kljub več kot 7-odstotnem padcu števila opravljenih delovnih ur se bo zaposlenost letos znižala manj od predhodnih pričakovanj, in sicer za 1,5 odstotka. Po izrazitejšem porastu števila brezposelnih ob prvem valu epidemije so se negativna gibanja umirila, ob ponovnem, a manj izrazitem poslabšanju razmer ob koncu leta bo anketna brezposelnost letos znašala 5,4 odstotka. V naslednjem letu pričakujejo postopno umirjanje razmer. Stopnja brezposelnosti se bo sicer še nekoliko povečala, vendar bo ostala pod 6 odstotkov, kar je bistveno manj kot v prejšnji finančni krizi. Modelske ocene kažejo, da so vladni ukrepi, zlasti subvencioniranje začasnega čakanja na delo in skrajšanja delovnega časa, za zdaj uspeli ohraniti približno 16 tisoč delovnih mest, ki bi bila ob njihovi odsotnosti v tem in naslednjem letu trajneje izgubljena.

Velik vpliv pandemije na inflacijo

Cene življenjskih potrebščin se bodo letos znižale za 0,2 odstotka.K temu bosta največ prispevala krčenje gospodarske aktivnosti in negotove razmere na trgu dela, kar se kaže v izrazitem upadu izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti in nižjih domačih cenovnih pritiskih. Letošnji padec zasebne potrošnje je močno vplival na rast cen storitev, povezanih s turističnimi dejavnostmi, rekreacijo, kulturo in prevozom. K znižanju splošne rasti cen največ prispevajo cene energentov, na drugi strani pa padec blaži zlasti triodstotno zvišanje cen hrane. Ob upoštevanju spremenjene strukture potrošnje gospodinjstev bi bil negativen učinek epidemije na gibanje cen sicer nekoliko manjši. Na Banki Slovenije s postopnim okrevanjem domačega in tujega povpraševanja, ki bo sledilo izboljšanju epidemiološke slike, pričakujejo povečevanje domačih in tujih cenovnih pritiskov. Inflacija naj bi v letu 2023 znašala 1,6 odstotka.