Gospod Šušteršič, Planica je pod streho. Najbrž ste zadovoljni?
Najraje vidimo, da nas hvalijo drugi. Nismo vajeni hvaliti sami sebe. A s tako predano, izkušeno in z znanjem podprto ekipo, kot je planiška, je vse lažje. Tudi v teh težkih in nepredvidljivih razmerah je zato uspeh organizacije prvenstva pričakovan. Vse, kar je manj, ni dovolj dobro. Z uspešno organizaciji sedmega SP-ja v Planici predvsem zremo naprej v leto 2023, ko bo tu vrhunec organizacije športnih dogodkov v Sloveniji, SP v nordijskem smučanju. To bo velik zalogaj, tri športne discipline na enem prvenstvu. To nas bo dodatno potrdilo, da vsa desetletja prirejanja prireditev v Planici nekaj štejejo. To si Slovenija tudi zasluži.
Menda vas je FIS že pohvalil in postavil kot vzor za prihajajoča tekmovanja?
Mislim, da je bilo to prvo zimskošportno tekmovanje, podprto s tako atraktivnim televizijskim prenosom. Zdaj nas zato postavljajo kot nek vzorčni model. Vemo, da v naslednjih tednih v smučarskih skokih prihajajo vrhunci. Po našem prvenstvu prihaja novoletna turneja, malo kasneje še svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Oberstdorfu. Vsi so nas opazovali, vsi so gledali naše rešitve, inovacije in ekskluzive, ki smo jih uvedli. Dokaz je tudi to, da so nas že med prvenstvom klicali in spraševali o pristopih in inovativnih rešitvah, ki smo jih tu uvedli. To je potrdilo, da smo delali dobro. Upam si trditi, da bomo nekaj podobnega najbrž videli na prizoriščih, ki sledijo.
Na prireditvi smo videli številne policiste in inšpektorji. Je bilo kaj težav?
Ne. Tu smo vse opravili z odliko. Tudi v zapisnikih je navedeno, da kršitev ni bilo zaznanih. Seveda morajo organi opraviti svoj nadzor, sploh, če so bile podane prijave. Korektno so opravili nalogo, mi smo jim pa korektno asistirali. Ni kaj skrivati.
Ne moremo mimo afere s Timijem Zajcem. Kolikšna črna pika je bila to za Planico 2020, ki si jo bomo najbrž še najbolj zapomnili prav po tem?
Žal najbrž ni veliko pripomogel k splošni podobi tega dogodka v javnosti. Naš mandat je, da organiziramo in spremljamo prvenstvo na najvišji možni ravni. Ne glede na to, da sta tako organizacija prvenstva kot panoga za smučarske skoke del smučarske zveze, pa so za to pristojni drugi. Oni morajo opraviti svoj del posla, mi svojega. Če se vse skupaj zloži, je toliko lepše. Tudi če bi bili rezultatsko na višji ravni, bi to pomenilo lep skupek in Planica bi zažarela še bolj. A vsak pač naredi svoj del posla najbolje, kot zna.
Že pred prvenstvom je bilo jasno, da bo organizacija končala v rdečih številkah. Se že ve kaj več?
Žal je bilo zavedanje, da bo prvenstvo končalo v rdečih številkah, najhujše breme, ki smo mu želeli ubežati. Žal to brez gledalcev ni bilo mogoče. Debel milijon je bil ustvarjen z odpovedjo marca, še nekaj izgube smo pridelali z upoštevanjem vseh priporočil in ukrepov zaradi koronavirusa. Kar 1400 brisov je bilo odvzetih v teh dneh. Dodatno stanejo tudi vsa zaščitna sredstva, preurejanje prizorišča, plačilo nastanitev za t.i. mehurček, kjer je spal večji del organizacijske ekipe. Ta strošek je bilo nemogoče predvideti vnaprej. Noben proračun v vseh minulih letih Planice teh postavk ni vseboval, nas pa je to zdaj doletelo. Upam, da bo marca vse drugače. Tudi kosi pogače iz medijskih in marketinških pravic bodo v svetovnem pokalu drugače razdeljeni – bolj v prid organizatorju. Upamo, da bomo z marčevsko prireditvijo že začeli s sanacijo dolga, ki je zdaj nastal.
Številke so znane?
O njih je ta trenutek še nemogoče in nehvaležno govoriti. Ko bodo računovodski dokumenti na mizi, ko bodo izkazi ob koncu leta pripravljeni, bomo lahko točno vedeli, kaj in kako. Nenazadnje nam jo je tik pred zdajci zagodlo vreme oziroma obilica padavin, kar je rdeče številke potegnilo s sabo še bolj v rdeče polje. Največji strošek prireditve pa je umetna razsvetljava. Odprto in iskreno računamo tudi na pomoč države. Šesti protikoronski sveženj ukrepov med drugim predvideva odpis najemnin za objekte v državni lasti. V njej je tudi Nordijski center Planica, zato upamo na odpis najemnine, s čimer bi delno odpisali izgubo. Vendarle ne gre le za Planico, ampak podobo in imidž Slovenije v mednarodni javnosti. S takšnim dogodkom smo dokazali, da smo kljub majhnosti sposobni izpeljati prireditev na najvišji ravni.
Že konec marca vas čaka tradicionalni zaključek svetovnega prvenstva v poletih. Kaj boste prenesli iz minulega dogodka?
Če bo z leti ta nova realnost s koronavirusom vendarle izgubila svojo ostrino in se bodo gledalci spet vrnili na dogodke, pa je bila minula prireditev najverjetneje tudi dobra generalka za marec. Seveda vsi upamo, da bo marca že mogoče pripeljati gledalce tudi v živo. O kakšnih številkah je najbrž popolnoma preuranjeno govoriti. Koronavirus nas bo takrat najbrž še spremljal. Kar nekaj rešitev je bilo tokrat inovativnih. Preurejeno prizorišče je služilo svojemu namenu. Vedno pa se najdejo detajli, ki se jih da še izboljšati.
Menda obstaja ideja, da boste dovolili vstop navijačem, če bo del prebivalstva, starejši in zdravstveni delavci, precepljen?
Ne želim biti pesimističen. Vendar mislim, da bomo cepljenje do marca, še posebej če bosta potrebni dve dozi z neko časovno distanco med njima, dosegli nekje tik pred tekmovanjem. Če bo to uspelo in če bo država dovolila aktivnosti, potem bo seveda super. Krasno se bi nam zdelo, če bi pod Poncami lahko pozdravili množice. Če pa ne bo tako, bomo morali uporabiti izkušnje, ki smo jih minuli vikend dobili.
Pa tista različica z navijači v avtomobilih? Ali obstaja kak naravovarstveni pomislek, glede na to, da je Planica tik ob meji Triglavskega narodnega parka, množica avtomobilov pa bi morda imela zavoljo ogrevanja vključene motorje?
Ideja še ostaja živa. Nacionalni inštitut za javno zdravje je bil naklonjen tej rešitvi, da bi v Planico vendarle že pretekle dni pripeljali nekaj gledalcev. Žal odloki o prepovedi prehajanja občinskih in regionalnih meja tega niso omogočali. Marec prinaša bistveno višje temperature. Če ljudje v tem času lahko stojimo na prostem in spremljamo prireditev, potem ne vidim razloga, da tega ne bi počeli iz avtomobila. Marca tudi z odprtimi okni.
