V Združenih državah je bil včeraj dvojno pomemben dan. Prvi Američani so bili cepljeni proti covidu-19 in v državi so formalno izvolili novega predsednika.

Res je rekordnih 155,5 milijona Američanov glas oddalo že 3. novembra. Toda formalno gledano so takrat samo izvolili 538 elektorjev in šele ti so včeraj dejansko oddali glasove za republikanca Donalda Trumpa ali demokrata Joeja Bidna. Ta posebnost ameriškega volilnega sistema je običajno res samo formalnost, ki ne pritegne pozornosti, saj je rezultat znan že prej. Tako je tudi letos (306 elektorjev za Bidna, 232 za Trumpa), vendar je zaradi predsednikovega izpodbijanja rezultatov v več zveznih državah in zanikanja poraza letos pod drobnogledom tudi glasovanje elektorjev.

Tako so včeraj na ameriških televizijah celo v živo preštevali oddane glasove elektorjev. Ti so se zbirali večinoma v prestolnicah zveznih držav, njihovo glasovanje pa je bilo mogoče spremljati po spletnih povezavah. V nekaterih ključnih zveznih državah, kjer je Trumpova ekipa spodbijala rezultate in Bidnovo zmago, so se zbrali tudi predsednikovi privrženci in protestirali proti glasovanju za Bidna, denimo v Pensilvaniji. V Arizoni, kjer je prvič po letu 1996 zmagal demokrat, so glasovanje opravili na nerazkriti lokaciji zaradi strahu elektorjev za lastno varnost. V Michiganu so povsem zaprli stavbo kapitlja v prestolnici Lansing, kjer so elektorji oddali glasove.

Redki nezvesti elektorji

Ameriški sistem je takšen, da ima vsaka zvezna država določeno število elektorjev, in sicer toliko, kolikor ima poslancev v 435-članskem zveznem kongresu (ti so porazdeljeni glede na število prebivalcev) in senatorjev (ki jih ima vsaka zvezna država dva). Še tri elektorje ima okrožje Washington D. C., ki v kongresu nima predstavnikov z glasovalno pravico. Predsedniški kandidat, ki je na volitvah dobil največ glasov v določeni zvezni državi, dobi vse njene elektorske glasove (razen v dveh). Demokratska in republikanska stranka že pred volitvami sestavita sezname svojih elektorjev v vsaki zvezni državi in elektorji z zmagovalnega seznama so tisti, ki so včeraj oddajali glasove, v Kaliforniji denimo demokratski, v Teksasu republikanski.

Ker gre za zaupanja vredne strankarske ljudi, ti volijo v skladu z rezultati volitev, se pa včasih kakšen temu izneveri (leta 2016 pet demokratskih elektorjev ni glasovalo za Hillary Clinton, dva republikanska pa ne za Trumpa). Več držav ima zakone, ki določajo kazni za takšne »nezveste elektorje«, ki jih je mogoče tudi zamenjati. Tudi če bi se jih letos nekaj našlo med demokrati, pa je Bidnova prednost prevelika, da bi se izid lahko spremenil.

Pika na i v kongresu

Elektorji so včeraj izpolnili vsak šest potrdil o svojem glasovanju, od katerih je po en zapečaten romal v zvezni senat. Njegov predsednik, to je podpredsednik države Mike Pence, bo vodil skupno zasedanje obeh domov kongresa 6. januarja, na katerem bodo potrdili glasovanje elektorjev. Mogoči so sicer ugovori za vsako zvezno državo posebej, če ga podpišeta vsaj en kongresnik in senator. To se je v redkih primerih že dogajalo, nazadnje leta 2004, ko so demokrati izpodbijali volitve v Ohiu, kjer je zmagal George W. Bush, kar mu je tudi prineslo končno zmago. Da bi volitve v neki zvezni državi razveljavili, pa morata to potrditi oba domova kongresa. Demokrati imajo večino v predstavniškem domu, tako da to ne pride v poštev.

Trump tudi včeraj ni priznal poraza, se bo pa zdaj pozornost bolj usmerila k vidnim republikanskim veljakom, ki še niso priznali zmage Bidna – ali bodo to zdaj storili.