Kakor drugod po Evropi in svetu smo v zadnjih tednih tudi na domačem trgu Ljubljanske borze priča rastem delnic. Nekatere delnice domačih podjetij že dalj časa veljajo za stabilne in donosne naložbe, ki pa v primerjavi z delnicami na zahodnih trgih pogosto trgujejo z diskontom zaradi nižje likvidnosti. Sicer lahko omenimo, da je tako v Evropi kot doma zaradi nižjih cen zanimiv bančni sektor, ki ga zdaj »pesti« prepoved izplačevanja dividend, po drugi strani pa ga trenutno označuje visoka likvidnost. Ko se bodo torej moratoriji za izplačevanje dividend poslovili, bi lahko pričakovali rast cen delnic v finančnem oziroma bančnem sektorju. Na Ljubljanski borzi je s tega stališča trenutno zanimiva NLB. Še naprej so zanimive tudi delnice obeh domačih zavarovalnic, prav tako delnice novomeške Krke.
Za prihodnje leto lahko pričakujemo, da bodo cepiva omogočila hitrejše odpravljanje omejevanja javnega in ekonomskega življenja. Dobra novica za delniške trge je tudi okrepitev Izrednega pandemičnega programa odkupov obveznic za 500 milijard evrov na 1850 milijard evrov, ki ga je ECB zdaj podaljšala vsaj do konca marca 2022. To pomeni da imajo vlagatelji »zagotovilo«, da se v tem obdobju donosi na obveznice ne bodo povišali, kar bo v prihodnjem letu še naprej povzročalo pozitivne cenovne pritiske na delniške tečaje tako na domačem kakor na globalnih delniških trgih, saj bo donos na netvegane obveznice tipično negativen. Ne nazadnje je Španiji v prejšnjem tednu prvič v zgodovini uspelo izdati desetletne obveznice pri povprečni negativni donosnosti.
Tako delniške naložbe kot naložbe v določene surovine znajo biti zanimive v prihodnjih nekaj letih, že zaradi povišane verjetnosti, da se zaradi aktualnih krepkih denarnih širitev centralnih bank zna pripetiti nekoliko višja inflacija, kot smo je sicer vajen pri valutah, kot sta evro in ameriški dolar. Poleg tega bo v prihodnjem letu zanimivo opazovati, kako se bo državam uspelo spopasti z višjimi proračunskimi primanjkljaji, ne da bi pri tem po nepotrebnem zategovale pas, kot smo bili priča v območju evra po finančni krizi 2008. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo v prihodnjem letu osrednji cilj v ZDA in Evropi spodbujanje gospodarske rasti.
