Zadolževanje v trenutnih ugodnih razmerah je kot ogenj. Če dolg ustrezno uravnavamo, se lahko ogrejemo in nam koristi, če pa se ognju preveč približamo, se opečemo ali celo zgorimo. Zato je pri zadolževanju potrebna previdnost in se ne gre vdajati iluziji, da so zaradi trenutnega ugodnega zadolževanja odprta vsa vrata. Gre za to, da kljub ugodnim pogojem zadolževanje ohranimo na nizki ravni, da novi dolg dejansko namenimo krepitvi gospodarskega potenciala in da ob trenutno danih ugodnih pogojih financiranja vsako leto znižujemo izdatke za obresti, ki gredo iz tekočega državnega proračuna. Večer v soboto
Nepreslišano: Dr. Davorin Kračun, predsednik fiskalnega sveta
Zadnja zadolžitev Slovenije s 30-letno obveznico po 0,5-odstotni obrestni meri je ugodna zadolžitev. Toda Slovenija mora vsako leto refinancirati 2 do 3 milijarde evrov že pred leti izdanih obveznic. Tudi v letu 2021 bo treba izplačati za okoli 3,5 milijarde evrov prej izdanih obveznic. Tudi za to se bo zadolžila oziroma se že zadolžuje. Vsaka dodatna zadolžitev, ki ni namenjena refinanciranju, pomeni povečanje javnega dolga. Če bomo v prihodnje prišli do te točke, pri kateri se bo obrnilo trenutno ugodno razmerje med ceno financiranja in rastjo gospodarske aktivnosti, bodo finančni trgi postali pozorni, kar se nam je zgodilo pred osmimi leti. V tem primeru lahko refinanciranje, ki zdaj poteka pod ugodnimi pogoji, postane zelo problematično. Vemo, da je morala Slovenija dolgove, ki so zapadli leta 2013, refinancirati po sedemodstotni obrestni meri. Zadolževanje po tako visoki obrestni meri s stroški za obresti močno obremeni vsakoletni proračun.
Dr. Davorin Kračun predsednik fiskalnega sveta
