Da bo nova kolesarska povezava v Škofji Loki od starega Petrola do železniške postaje obsežen projekt, je razvidno tako iz njegove 3,5-milijonske vrednosti kot iz dejstva, da ga bo občina izvajala po fazah v prihodnjih letih. Najprej bodo za kolesarje uredili območje od informacijske točke v starem Petrolu do Starega Dvora, potem do kmetijske zadruge in nazadnje še do železniške postaje Škofja Loka na Trati.
Obstoječo stezo bodo popravili
»Kolesarska povezava, ki povezuje središče Škofje Loke oziroma železniško postajo Škofja Loka z zalednimi naselji, prispeva k reševanju problemov v urbanih območjih, povezano na primer s kakovostjo zraka, pomanjkanjem parkirišč in drugimi težavami s področja prometa v mestih. Prispevala bo tudi k boljši povezanosti urbanega območja Škofje Loke z zalednimi naselji, k zmanjšanju prometnih zastojev, izboljšanju kakovosti življenjskega prostora in povečanju prometne varnosti,« opozarja škofjeloški župan Tine Radinja. Kolesarska povezava naj bi bila gotova do leta 2023. Do konca letošnjega leta poteka priprava projektne in druge dokumentacije.
Prvi del kolesarske povezave od informacijske točke v starem Petrolu do Starega Dvora bodo uredili do konca prihodnjega leta. Čeprav je na delu regionalne ceste v celoti zgrajena nivojsko ločena kolesarska steza na pločniku, je ta za današnje razmere in smernice neustrezna, opozarjajo na občini. Neustrezni so tudi robovi in prehodi z vozišča na pločnik oziroma klančine, neurejena je voziščna konstrukcija na pločniku in kolesarski stezi na mostu čez Suho. Ta del ureditve regionalne ceste v dolžini 890 metrov, na katerem je med drugim kar pet križišč, bo izvedlo podjetje Eurograd iz Ljubljane, pogodbena vrednost tega dela pa znaša po podatkih občine 156.784 evrov z DDV.
Kolesarili bi ob ugodnejših razmerah
Osnova za odločitev občine Škofja Loka, da uredi omenjeno kolesarsko povezavo, so določila celostne prometne strategije te občine. V anketi, ki so jo med občani izvedli ob njenem snovanju, so anketiranci odgovorili, da kolesarjenja dostikrat ne vidijo kot primerno alternativo motornemu prometu. Skoraj polovica anketirancev je izrazila nezadovoljstvo s kolesarskimi povezavami ter z urejenostjo in varnostjo parkirišč za kolesa. To se odraža tudi v manjšem deležu poti, opravljenih s kolesom. Če bi izboljšali razmere za kolesarjenje, pa bi bilo kar 88 odstotkov anketirancev pripravljenih prevoz z osebnim avtomobilom v naselju ali do bližnjih središč vsaj občasno nadomestiti s kolesom, so izpostavili v anketi za pripravo strategije.
Podobne težave so občani izpostavili tudi na lanskih delavnicah o trajnostni mobilnosti, pravi Marjeta Benčina iz Focus društva za sonaraven razvoj. »Najpogosteje so izpostavili pomanjkanje kolesarskih poti in manjšo varnost na nekaterih odsekih,« opisuje Benčinova. »Vlaganje v kolesarsko infrastrukturo vsekakor pomaga privabiti več kolesarjev, pomembna pa je tudi komunikacija, ozaveščanje in spodbujanje, da ljudje ugotovijo, da se kolesarjenje res splača. Otroci se hitro navadijo na nove vzorce, pri starejših pa je treba v to vložiti več energije,« poudarja.
»Aktivno kolesarjenje po vsakodnevnih opravkih lahko veliko pripomore k zdravju, čistejšemu okolju, nižjemu stresu in višji kakovosti bivanja. Kolesarske poti so dobra naložba, pomembno je zagotoviti še njihovo povezljivost in omogočiti kolesarjem čim hitrejši dostop do ciljev, kolesarji imajo namreč radi bližnjice, ter povezati kolesarjenje z drugimi prometnimi sistemi,« našteva Benčinova. Poudarja pa tudi, da se morajo kolesarji počutiti varne, da sploh sedejo na kolo.
