O (ne)napredovanju pogajanj sta se včeraj malo pred poldnevom po telefonu pogovarjala (nemška) predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in britanski premier Boris Johnson. Ta pogovor naj bi prinesel takšno ali drugačno »trdno odločitev«. Ko so malo pred poldnevom napovedali njeno izjavo za javnost, so nekateri pričakovali razglasitev dogovora, drugi pa prekinitev pogajanj in nedogovorni (no-deal) brexit. Prav so imeli tisti, ki so napovedali novo podaljšanje pogajanj, ki pa mu tokrat niso dodali skrajnega roka. Pravzaprav je bil vedno samo en zares skrajni rok, letošnje silvestrovo, ko se konča prehodno obdobje in bo Velika Britanija, ki je na papirju zapustila EU zadnjega januarja letos, to tudi dejansko storila.
Trgovine grmadijo zaloge
Če do takrat ne bi bilo dogovora o bodočih trgovinskih in drugih odnosih med njima, bi začeli trgovati po pravilih Svetovne trgovinske organizacije (WTO), kar med drugim pomeni carine na obeh straneh. To bi veliko bolj prizadelo Otočane, posebno ljubitelje slastnih španskih paradižnikov, olivnega olja in peneče cave, francoskih sirov in penečega šampanjca ter vsega italijanskega, od na Otoku priljubljenega penečega proseka do mode, saj bi za vse omenjeno utegnili plačevati do štirideset odstotkov več. Na Otoku v primeru nesporazumega odhoda napovedujejo najmanj trimesečni kaos. V lukah ob Rokavskem prelivu, posebno v Dovru, na cestah, posebno iz Dovra, v trgovinah in povsod drugod kaos že kaže zobe. Že minuli konec tedna so bile namreč na avtocesti iz Dovra več kot petnajstkilometrske kolone tovornjakov. Delno zaradi »vaj« za nesporazumni brexitski odhod, ki jih je vlada pospešila. Delno pa zato, ker so samopostrežne verige začele grmaditi dodatne zaloge hrane pred potencialno uvedbo carin, ki bodo dramatično podražile uvoženo hrano in pijačo.
Von der Leynova je optimistična, Johnson pa niti ne
Ursula von der Leyen je pogovor z Johnsonom in njuno skupno odločitev za novo podaljšanje pogajanj sporočila v pičlih 53 sekundah, ki so vsebovale tudi zahvalo za pozornost in natikanje maske. »Kljub utrujenosti pogajalcev po skoraj enem letu pogajanj in kljub številnim zgrešenim skrajnim rokom oba misliva, da je v tem trenutku odgovorno pogajanja podaljšati za dodatno miljo (angleški izraz za pripravljenost za dodatni napor, da bi nekaj naredili ali dosegli). Zato sva našim pogajalcem naročila, naj nadaljujejo pogajanja, da bi videli, ali je le mogoče doseči sporazum tudi v tej pozni fazi,« je dejala umirjena von del Leyenova. In posejala nekaj optimizma, a je začel ta usihati že, ko je njuno odločitev komentiral njen sogovornik Johnson, ki mu je v sredo v živo na večerji v Bruslju postregla z ribami. »Če je Ursula optimistična, je to odlično,« je poskočno dejal Johnson.
V petek je sicer dejal, da se bodo pogajanja »zelo zelo verjetno« končala neuspešno, brez sporazuma, po nedeljskem pogovoru z von der Leynovo pa je dramatično, v dveh minutah in sedemnajstih sekundah dolgi izjavi, znižal pričakovanja, rekoč, da so »še vedno daleč narazen o ključnih vprašanjih« (največje je britanska nepripravljenost na spoštovanje kakršnih koli pravil EU v povračilo za dostop na skupni trg EU) in da je kljub podaljšanju pogajanj »najverjetnejši izid odhod iz EU pod pravili WTO« (nesporazumni brexit). Poleg tega je svojim ministrom naročil, naj se pripravijo za nesporazumni brexit. Čeprav je skrajni rok za dogovor zadnji december, prevladuje prepričanje, da je novi neomenjeni stvarni skrajni rok prihodnja nedelja.
