Priložnost zamujena, ne vrne se nobena, pravi stari pregovor, ki mu lahko, ko beseda nanese na električne avtomobile danes, vsaj deloma pritrdimo. Potem ko se je v letošnjem letu subvencija znižala na 6000 evrov, so odgovorni napovedali, da bo s 1. januarjem 2021 še nižja, in sicer 4500 evrov. Za nameček polnjenje ni več brezplačno, na nekaterih hitrih polnilnicah pa je lahko znesek, ki ustreza prevoženim 100 kilometrom, celo dražji od vožnje na bencin ali dizel. Kot da to ne bi bilo dovolj, so skupni znesek subvencij s pet znižali na 2,5 milijona evrov. Kar prevedeno pomeni, da jih bodo podeljevali po načelu, kdor prvi pride, prvi melje.
Odločitev ni nepričakovana. Potem ko se je o električnih avtomobilih zadnji dve leti noro veliko pisalo in govorilo, češ da je to naša prihodnost mobilnosti, so se učinki te (brezplačne) reklame začeli kazati tudi v Sloveniji. Lani se je namreč za nakup odločilo 584 Slovencev, kar je bilo 0,8 odstotka celotnega trga, letos do konca novembra pa je prodaja teh brezemisijskih vozil dosegla že 1371 enot oziroma 2,7 odstotka trga. Če bi vsi dobili (polno) subvencijo, bi morali zanje nameniti 8,2 milijona evrov. V Eko skladu ob nižanju subvencije (te za avtomobile s ceno nad 65.000 evrov ne bodo več na voljo) razmišljajo v smeri, da so električni avtomobili vse cenejši, kar pa ne drži povsem. Še več, prav vsi prodajalci se zavedajo, da je osnovna cena električnega avtomobila še vedno (pre)visoka, zato ob njej navedejo ceno, ki naj bi kupca premamila, v njej pa sta praviloma že upoštevana subvencija in še dodatni popust. Lep primer je električni renault twingo, ki ravnokar začenja prodajno pot in ga cenijo na 19.990 evrov, oglašujejo pa z 11.490 evri, seveda z vključeno subvencijo in dvema popustoma!
Dejstvo je, da bodo z leti električni avti vse cenejši, saj je cena povezana z množično izdelavo baterij. Lani so tako globalno kupcem predali 2,1 milijona električnih vozil, kar pomeni, da je vsako 40. prodano vozilo poganjala izključno elektrika. Za primerjavo: leta 2010 je bilo na cestah 17.000 električnih avtomobilov, lani že 7,2 milijona, od tega polovica na Kitajskem, le devet držav pa ima v voznem parku več kot 100.000 električnih avtomobilov.
Med njimi seveda (še) ni Slovenije, ali bo v njenem voznem parku nekoč res toliko tovrstnih vozil, pa ni odvisno samo od vozil samih, saj že premorejo velik doseg, temveč predvsem od infrastrukture, ki mora biti prilagojena tudi stanovalcem v večjih blokovskih soseskah, prav tako se ne sme zgoditi, da bi cene električne energije skočile v nebo. Danes tako ni več vprašanje, ali je prihodnost v elektriki. A to še ne pomeni, da bodo avti zgolj na elektriko prevladali. Sam imam drugega favorita…