Še pred nastopom Janševega mandata je 150 akademikov svarilo pred avtoritarno oblastjo, pa poslanci DeSUS in SMC niso niti malo pomišljali zaradi izdaje volilcev. Tudi nekajmesečne izkušnje jim ne zadostujejo, da bi se od Janše poslovili. Ponavljajo, kako je ta vlada od vseh najbolj učinkovita in koliko svojih ciljev, zapisanih v koalicijski pogodbi, so uresničili. Šef SMC Počivalšek se hvali, da so posebno učinkoviti na ekonomskem področju. (Seveda, pri trošenju tujih sredstev.) Samo vsake toliko časa jih zmoti »kakšna bedarija«, ki jih vrže iz tira (odpiranje političnih tem). Nezakonito poseganje Urbanije (Ukom) v neodvisnost STA in njenega direktorja Veselinoviča pa lahkotno označi kot spopad dveh prevelikih egov.

Počivalšek razmišlja o povezovanju sredinskih strank, najprej z DeSUS, potem pa še morda s SAB in z LMŠ. Bi rad s pomočjo Erjavčeve stranke vstal od mrtvih na prihodnjih volitvah? Se DeSUS ne zaveda, da si bo s tem še sam zapečatil usodo in da je edina možnost zanje takojšen odhod iz koalicije, čemur poslanci vsaj za zdaj nasprotujejo? Ali razmišljajo, da bi povezani kasneje stopili v KUL? Morda, a brez Počivalška. Dvomim, da bi zapustil Janševo vlado, ker mu gre za hotelski holding in blokado preiskav NPU zaradi sporne nabave zaščitnih sredstev. Tudi pri Erjavcu gotovo premlevajo, kaj se zanje bolj splača, za narod jih bolj malo briga. (To kažejo že s tem, ker ne podpirajo preferenčnega glasu.)

Če ste gledali oddajo Tarča, ste morda opazili, kako je šef NSi Tonin postal (poleg Hojsa) aroganten in nadut. Na ves glas je oznanjal, da nobena vlada ne more preživeti brez Nove Slovenije, in edina zloraba, ki jo je sploh opazil, je »zloraba« nekaterih Janševih tvitov s strani opozicije in medijev.

Očitno jih ne moti dovolj zlorabljanje prava, menjave, tudi nezakonite, strokovnih direktorjev kulturnih ustanov z »našimi« brez posebnega znanja in izkušenj, če se ustavim samo pri zadnjih potezah. In očitno jih ne moti dovolj, da se v teh krutih razmerah ogroža preživetje samozaposlenih v kulturi ter novinarjev Slovenske tiskovne agencije, ki ji je Urbanija protizakonito ustavil vladno financiranje, da bi zapustili koalicijo. Tujina nas zgroženo opazuje. Komisarko Sveta Evrope za človekove pravice zelo skrbi stanje pri nas, 150 tujih akademikov svari pred Janšo, poslanci SMC in DeSUS pa se izgovarjajo, da imajo samo dober namen pomagati državi in reševati življenja, čeprav jim le še redko kdo nasede. A tudi z dobrimi nameni se lahko tlakuje pot v pekel, posebno takrat, ko so na vrhu ljudje, ki zavestno manipulirajo ter ne premorejo niti empatije niti sočutja.

Hvalospevi so malo utihnili. Počivalšek je skesano (ali preračunljivo) priznal, da je vlada pri obvladovanju epidemije zašla v slepo ulico. Vedno večja represija se jim ni obrestovala. Obrambna strategija, da za vse krivijo druge, da zamenjujejo vzroke in posledice, da zvračajo pozornost drugam, da lažejo, zasmehujejo in kaznujejo na različne načine, jim ne pomaga več. Vrtijo se v krogu, ne najdejo pravih rešitev. No, »eno« so našli: ne smemo več nositi šala namesto maske. Dozirano eni priznavajo, drugi ne, svojo odgovornost ter pričakujejo pomoč opozicije pri boju z epidemijo in prepričevanju državljanov, naj upoštevajo ukrepe. Opozicija je to že počela že doslej. Ljudje so utrujeni in prestrašeni, razočarani in žalostni, jezni in naveličani, bolni ter lačni. In prosijo Božička ali pa svetega Karla, naj bi jih končno odreši vladavine »princa teme«.

Polona Jamnik, Bled