Še dober dan je evropskim in britanskim pogajalcem ostal, da dosežejo dogovor o odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom po izteku prehodnega obdobja, ko je Velika Britanija še vezana na evropski notranji trg, čeprav ni več članica Unije. Pred bližajočim se koncem pogajanj so tako v Bruslju kot v Londonu priznavali, da obstajajo še precejšnje razlike pri vprašanjih ribištva, enakih pogojev poslovanja podjetij, če bi ohranili brezcarinsko trgovanje med EU in Veliko Britanijo, ter načinu reševanja sporov. »Kakor koli se bo razpletlo, čez manj kot tri tedne bo napočil čas novih začetkov za stare prijatelje,« je ocenjevala predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen.

Namesto doseženega sporazuma v zadnjem trenutku obstaja večja možnost, da se pogajanja končajo brez dogovora in bodo od 1. januarja v trgovanju med Unijo in Združenim kraljestvom uvedene carine po pravilih Svetovne trgovinske organizacije, so ocenjevali v Bruslju. Dopuščajo tudi možnost, da bi konec brexitskih pogajanj utegnili še enkrat prestaviti. Podobno sporočilo je prihajalo iz Berlina, kjer je nemški zunanji minister Heiko Maas dejal, da zaradi nekaj potrebnih dodatnih dni pogajanj ne bodo dopustili, da dogovor pade v vodo. »Pogajanja so se znašla v slepi ulici,« je medtem sporočal britanski premier Boris Johnson.

Poljski dodatna zagotovila

To je bila negativna plat včeraj končanega vrha EU, kjer se sicer o brexitu ni posebej razpravljalo, ker pogajanja še potekajo. Evropski voditelji pa so z vrha odhajali zadovoljni, da jim je uspelo preseči madžarsko in poljsko blokado svežnja za okrevanje in da so potrdili okrepljene okoljske cilje sedemindvajseterice. Pred današnjo podnebno konferenco Združenih narodov (COP26), ki jo bo gostil Glasgow, se je Evropska unija dogovorila, da bo izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 znižala na 55 odstotkov, kar naj bi zadoščalo, da bi bila sposobna do leta 2050 doseči cilj ogljične nevtralnosti. Pritiski, da na konferenco pride s tem ambicioznim ciljem in se predstavi kot vodilna svetovna sila za zmanjšanje toplogrednih plinov, so bili precejšnji.

Deset ur so se evropski voditelji v noči s četrtka na petek pogajali o ambicioznejšem zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida (doslej je bil cilj 40-odstotno zmanjšanje), preseči pa so morali predvsem nasprotovanja Poljske. Ta je zaradi velike odvisnosti od premoga želela trdnejša zagotovila, da bo za prehod na trajnostne vire energije prejela zadostna evropska sredstva. Iz poljske vlade so sporočili, da so dobili zagotovila za več denarja iz evropskega sklada za modernizacijo.

Napovedana tožba

»Kakšen trojni uspeh! To je dober dan za Evropo,« je von der Leynova pohvalila nemško kanclerko Angelo Merkel. Ta je poleg ambicioznejših podnebnih ciljev kot voditeljica predsedujoče države EU v pogovorih z Madžarsko in Poljsko dosegla kompromis za odpravo blokade prihodnjega evropskega proračuna in sklada za okrevanje. Zagotovila je, da bo komisija v mehanizmu pogojevanja izplačil evropskih sredstev z vladavino prava morebitne kršitve spremljala od 1. januarja naprej, čeprav bi lahko minilo še kar nekaj časa, preden bodo zaradi presoje na sodišču EU mehanizem lahko dejansko uporabili.

Tožbo proti uredbi, ki uvaja mehanizem, sta že napovedala poljski in madžarski premier Mateusz Moraviecki in Viktor Orban. Po oceni evropske komisarke za vrednote in preglednost Vere Jourove bi lahko sodišče EU presodilo že v nekaj mesecih in ne šele v poldrugem letu.