Car Nikolaj I. ga je skupaj s tovariši v zadnjem trenutku pomilostil. Podoben dogodek pred skoraj 100 leti beleži tudi zgodovina pravosodja na Slovenskem, ko je bil na predvečer pred jutranjim obešenjem pomiloščen tedaj 26-letni konjski mešetar z Gorenjske, o čemer v nadaljevanju govorijo zapisi iz tedanjega tiska. Institut pomilostitve sicer deluje v veliki večini demokratičnih držav, do izreka pomilostitve pa so večinoma upravičeni njihovi po funkciji najvišji voditelji ali kolektivni organi vodenja. V nekaterih državah je v navadi, da predsednik na predlog posebnih komisij izda odredbo o pomilostitvi ene ali večjega števila oseb ob najvišjem državnem prazniku. Pomilostitve so najpogosteje humanitarne narave. Po slovenski zakonodaji je za izrek pomilostitve pooblaščen predsednik države.
Razprava o zverinskem umoru v Medvodah
Ljubljana, 15. junija. Za današnjo razpravo, ki je zadnja v tem porotnem zasedanju, sta določena dva dneva. Že včeraj dopoldne je bilo veliko prerivanje okoli vratarjeve lože, kjer so se delile vstopnice, a danes sta stala pred sodiščem dva stražnika, ki sta stražila vhod.
Obtoženca Janeza Jarca, ki je videti zelo bled, sicer pa miren, sta pripeljala v sodno dvorano dva z revolverji oborožena paznika. Med potjo je na dvorišču skušal uiti ter raztrgati vezi na rokah. (…)
Spočetka so sumili umora Križaja, ker je rajnka domačim vedno zatrjevala, da je oče njenega bodočega otroka; a oče je odločno trdil, da je morilec »Gvajcev Janez«, to je Janez Jarc. Rekel je, da mu je hči par dni prej potožila, kako jo Janez zalezuje, da bi ž njo spolno občeval, nadalje da jo je prejšnji večer zgrabil na podstrešju, jo vrgel na tla in ji tlačil seno v usta, ko je vpila in se branila, vendar pa mu je ušla. (…)
Obtoženec je na najslabšem glasu, znan kot nasilen in spolno razbrzdan človek. Nasilno je občeval tudi z deklo Marijo H. in ji grozil z umorom, če se mu ne uda. Tudi Lojzko T. je v njenem lastnem domu siloma vlekel v klet, a jo je pravočasno rešil njen brat. (…)
Obtoženec trdi, da je bil v času umora drugod, da je šel ob 2. popoldne po žaganje v Soro in se vrnil ob 4., nato pa šel v Žirovnikovo gostilno na čaj, kjer je ostal do 6. Za tem je odšel v svoj hlev, kjer je krmil do pol 7. konja. (…)
Jutro, 16. junija 1926
Morilec Jarc obsojen na vešala
Ljubljana, 16. junija. Danes je bilo zaslišanih več prič, ki so izpovedale, da jim je obtoženec sam pravil o svojem razmerju z Angelo Kopačevo in se je s tem tudi hvalil. Izražal se je navadno zelo prostaško o ženskah in pravil, da jih ima več, s katerimi ima razmerje. (…)
Zaslišanih je bilo še več prič, katerih izpovedbe jasno dokazujejo, da tedaj, ko se je izvršil umor, ni mogel biti Križaj na kraju umora. (…)
Državni pravdnik je v govoru naglašal, da take pozornosti še ni vzbudil v javnosti noben slučaj, saj kruta morilčeva roka ni umorila samo uboge Angele Kopačeve, temveč tudi njeno nedolžno, nerojeno dete. (…)
Po kratkem posvetovanju senata je predsednik razglasil sodbo:
Obtoženi Janez Jarc je na podlagi soglasnega krivdoreka porotnikov kriv hudodelstva umora po §§ 134, 135 št. 4 kaz. zakona in se obsodi po § 136 kaz. zakona na smrt z obešenjem. (…)
Jutro, 17. junija 1926
Jutri bo obešen Janez Jarc
Na hodniku pred porotno dvorano deželnega sodišča se je danes okoli 11. dopoldne zbrala večja množica občinstva, ki je čakala, kdaj se odpro vrata porotne dvorane. Zvedelo se je bilo namreč, da bo danes objavljena na smrt obsojenemu Janezu Jarcu izvršitev obsodbe. (…)
Janez Jarc je vstal… Predsednik mu je kratko naznanil: »Janez Jarc! Pred pol ure ste prejeli rešitev sodbe stola sedmorice, da je vaša ničnostna pritožba zavrnjena. Sedaj vam moram objaviti, da glasom razpisa ministra pravde z dne 15. novembra 1926 niste bili pomiloščeni in se mora zato v smislu zakona nad vami izvesti smrtna obsodba, ki se bo izvršila jutri ob 7.15.« (…)
Krvnik Mausner, ki je s svojim pomagačem prispel že danes zjutraj iz Zagreba v Ljubljano, bo danes popoldne odredil vse za jutrišnjo justifikacijo. (…)
Slovenski narod, 10. decembra 1926
Janez Jarc pomiloščen
Včeraj dopoldne je deželni sodni senat sporočil Janezu Jarcu, morilcu Angele Kopačeve v Vašah, da je stol sedmorice odbil njegovo ničnostno pritožbo. Justifikacija nad Jarcem bi se morala izvršiti danes ob 7.15 in sta v ta namen že prispela v Ljubljano rabelj Mausner in njegov pomočnik Hart.
Včeraj zvečer pa se je raznesla vest, da je justifikacija Janeza Jarca odgodena.
Ob 1. uri pop. je poslal Jarčev branitelj dr. Žirovnik brzojavno prošnjo kralju, naj se justifikacija Jarca odloži, da se more z novimi pričami dokazati njegova nedolžnost.
Zvečer ob 7. uri sta prispeli na porotno sodišče in višje državno pravdništvo dve brzojavki od zastopnika ministra pravde Milana Simonovića z vsebino, da se izvršitev smrtne obsodbe nad Janezom Jarcem ustavlja ter bo sledila pomilostitev. Ko so mu to brzojavko prečitali, se je Jarc pričel kar tresti od veselja.
Mnogi, ki so včeraj čakali po dve in še več ur na vstopnico k justifikaciji, pa so danes ob svojo »senzacijo«. Zjutraj jim stražniki justične palače nikakor niso mogli dopovedati, da je justifikacija ustavljena in so šele po daljšem zatrjevanju odšli, razočarani nad tem, da so prikrajšani tako imenitnega »užitka«, kakor je to pogled na justificiranca.
Narodni dnevnik, 10. decembra 1926
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib