Premier Suga predlaga, da bi možnost umetne oploditve vključili v zdravstveno zavarovanje. Toda strokovnjaki opozarjajo, da je zamisel nedodelana. Vprašanje je, kolikšen delež umetne oploditve bi krila zdravstvena zavarovalnica in koliko parov bi se zanjo sploh odločilo. Eden izmed poglavitnih razlogov za padajočo rodnost je namreč tudi socialna negotovost parov zaradi premajhnih prihodkov, po drugi strani pa se visoko izobražene ženske raje kot za družino odločajo za kariero. A razmislek o sofinanciranju umetne oploditve ni edini način, kako bi vlada rada povečala rodnost v državi. Čeprav v državi obstajajo že številne ženitvene agencije in aplikacije za iskanje partnerjev, več kot polovica lokalnih skupnosti pa prireja tudi posebna spoznavna srečanja za moške in ženske, bi vlada v iskanje primernega partnerja rada vključila še umetno inteligenco. S pomočjo računalnikov, ki bi opravili še boljšo analizo vsakega od prijavljenih v programe iskanja partnerjev, naj bi posledično dosegli tudi večjo rodnost. Vlada bo lokalnim skupnostim za uporabo umetne inteligence pri iskanju partnerskih zvez zato naslednje leto namenila 20 milijonov evrov. Tudi pri tem načrtu vlade kritiki opozarjajo, da vsi odgovori ne ležijo v računalniško izračunani kompatibilnosti parov. Vlada bi namesto tega morala več sredstev nameniti za socialno varnost in zagotoviti večjo zaposljivost žensk za polni delovni čas.

Ljudje v objektivu Japonska rodnost