V četrtek so opravili 43 testov več kot dan prej, ko je bil delež pozitivnih testov 28,8 odstotka. So pa v sredo potrdilih nekoliko več okužb, in sicer 1849, kar je 36 več kot v četrtek. V bolnišnice so v četrtek sprejeli 157 covidnih bolnikov, v domačo oskrbo so jih odpustili 113. Število bolnikov s covidom-19, ki so umrli, je bilo v obeh dneh enako. Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 sodelujejo dr. Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči na UKC Ljubljana, Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata in namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak.

Vlada je izdala odlok o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter na univerzah in visokošolskih zavodih, ki začne veljati 12. decembra in velja sedem dni. Šolanje od doma je torej podaljšano.

Vračanje covidnih bolnikov

Dr. Hugon Možina, vodja internistične prve pomoči na UKC Ljubljana, je opisal delo urgentnih oddelkov. Trenutno je v UKC Ljubljana hospitaliziranih 327 bolnikov s covid-19, od teh jih 56 potrebuje intenzivno terapijo, 49 bolnikov je intubiranih in mehanično predihavanih, tri pa obravnavajo z drugimi podpornimi oblikami s kisikom. »Sedemindvajset bolnikov infekcijska klinika vodi telemedicinsko, kar pomeni, da so bolniki doma in so nadzirani s pomočjo telemedicine. Na dializi je 15 bolnikov s covid v bolnišnici, štirje pa na to terapijo prihajajo od doma. V zadnjih 24 urah smo žal zabeležili tudi šest smrti,« je še povzel stanje Možina.

In nadaljeval: »Če primerjamo številke na urgentnih ambulantah letos in lani, smo že v prvem valu opazili, da število bolnikov v urgentnih ambulantah v zadnjih treh tednih nekoliko upada. Verjetno je razlog za to zmanjšanje predvsem strah bolnikov pred okužbo v bolnišnici. Podobno opažamo tudi v drugem valu.«

Po besedah Možine je vedno več tudi bolnikov, ki so preboleli covid-19 in se vračajo na urgenco po pomoč. V zadnjih tednih to število narašča in že presega 10 na dan. »Največ je takih, ki pridejo zaradi zapleta z bakterijskimi pljučnicami, sledijo jim trombotični zapleti, nato pa še široka paleta raznih bolnikov, ki imajo kronične bolezni, ki so se jim zaradi covida-19 poslabšale, na primer bolniki s sladkorno boleznijo. Nekaj bolnikov pride zaradi poslabšanja ledvične funkcije in zato, ker jim med potekom bolezni dodatno opeša srce, saj je znano, da covid-19 velikokrat poškoduje srce. Bojimo se, da nas bodo obremenjevali močneje tudi v naslednjih mesecih,« je pojasnil nedavni trend. V večji meri gre pri tem za starejše bolnike, a so med njimi tudi mlajši, stari okoli 50 let.

»Če pogledate nekaj študij iz tujine, se kaže, da kar 15 odstotkov bolnikov, ki so preboleli hujšo obliko covida, pride nazaj v bolnišnico v dveh mesecih. Po nekaterih podatkih kar 5 do 10 odstotkov teh, ki so preboleli najhujšo obliko covida, v dveh mesecih po okužbi umre. To bo hudo breme za zdravstvo tudi v prihodnje,« še ocenjuje Možina.

Kršitve na področju varstva otrok, frizerskih storitev, prirejanja zasebnih druženj

Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata je nato pojasnila, da je bilo v tednu od 30. novembra do 6. decembra opravljenih 1921 inšpekcijskih nadzorov, izrečenih pa 28 prekrškovnih sankcij, 218 opozoril ter 66 upravnih ukrepov. Urad za kemikalije je ugotovil, da so v večstanovanjskih objektih razkužila na razpolago, vendar razkuževalniki pogosto niso opremljeni s podatki o vrsti in lastnostih razkužila. Inšpektorat za šolstvo in šport je nadaljeval ciljnim nadzorom nad varuhi predšolskih otrok. Enajst od 17 varuhov je izvajalo dejavnost v nasprotju z odločbo MIZŠ, saj so dejavnost opravljali v neustreznih prostorih, v varstvu je bilo preveč otrok, zaradi česar so inšpektorji izvedli vrsto dodatnih ukrepov. Na podlagi analiz tveganja bodo inšpektorji še naprej povečano nadaljevali z nadzorom predšolske vzgoje. Potza je opozorila tudi na primere opravljanja frizerskih storitev in objave na družbenih omrežjih, v katerih se posamezniki hvalijo z organizacijo zabav, čemur prilagajo tudi fotografije oseb, ki ukrepov ne spoštujejo.

Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak je zatem dopolnil poročilo o obravnavanju kršitev: »Policija je ob opravljanju rednih nalog v njeni pristojnosti od 4. do 10. decembra opravila nadzore na 16.341 krajih glede izvajanja določb vladnih odlokov. Dnevno torej v povprečju več kot 2300 nadzorov. Nekatere nadzore smo opravili tudi na podlagi 169 prejetih prijav o kršitvah odlokov, ki so jih podali občani. Pri tem smo izrekli skupno 896 opozorili ter izdali 543 plačilnih nalogov in hitrih postopkov. V večini primerov je šlo za kršitve odlokov o prehajanju meje, za kršitve odloka o omejitvi gibanja ali za kršitve odloka o nošenju maske.« V 11 primerih so izvedli prekrškovni postopek zaradi kršitve po 22. členu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki se nanaša na neupoštevanje zakonitega ukaza ali ukrepa policista. V enem izmed primerov so o kršitvi obvestili Zdravstveni inšpektorat RS, saj je šlo za kršitev izven pristojnosti policije.