Izhajali so iz dejstva, da je čebela tesno povezana s kmetijstvom in pridelavo hrane: najpomembnejša naloga čebele je opraševanje, saj s tem pomembno vpliva na pridelavo hrane za ljudi in živali, na pridobivanje različnih industrijskih surovin, pa tudi na človekovo zdravje in druge dejavnike življenja. Letos ima tradicionalni slovenski zajtrk že deset let tradicije! Ob tem jubileju so pripravili pogovor pomembnih akterjev, ki lahko odločujoče vplivajo na nadaljnjo usodo te in tudi drugih pobud. Zaradi pandemijskih razlogov je bil pogovor izveden virtualno, a to vsebine ni okrnilo.
Priložnost za podporo lokalnim oskrbovalnim verigam
Poleg predsednika ČZS Boštjana Noča so v pogovoru sodelovali še minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) dr. Jože Podgoršek, predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič, Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo in Gabrijela Salobir iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. Seveda so vsi deklarativno podprli vse aktivnosti Čebelarske zveze Slovenije ob tem jubileju. Poudarili so zavedanje, da je dan slovenske hrane tudi priložnost za podporo lokalnim oskrbovalnim verigam, saj ugotavljajo, da je na področju nabave lokalnih živil v javnih zavodih še veliko prostora za izboljšave.
Pomen zdrave hrane, kar lokalno pridelana hrana nedvomno je, ni vprašljiv. Tega se zavedajo mnogi. Zatakne pa se lahko pri javnih razpisih, pri katerih je pogosto premalo poudarka namenjenega izkoriščanju tega, kar ponujata lokalno okolje in zdrava prehrana, saj žal vemo, da je odločujoča predvsem najnižja cena. Tega na tokratnem pogovoru niso ravno poudarjali, a ni odveč na to spomniti. Zato je poziv javnim zavodom, da pri pripravi razpisov namenijo več pozornosti nabavi lokalne hrane iz neposredne bližine, več kot na mestu. Tu lahko svoj pomemben korak storijo tudi ponudniki z združevanjem pri nastopu do zavodov in skupnimi prijavami na razpise.
Predsednik ČZS Boštjan Noč je poudaril, da je enako pomembno tudi širjenje prepoznavnosti zaščitenih kmetijskih pridelkov in izdelkov. Čebelarska zveza Slovenije je zato predlagala ustanovitev konzorcija ponudnikov zaščitenih kmetijskih pridelkov in izdelkov na ravni EU.
Problematika slabe prepoznavnosti v EU zaščitenih živil
Na pobudo predsednika Boštjana Noča je 10. novembra 2020 organizirala virtualno srečanje vseh nosilcev v EU zaščitenih živil in izdelkov (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost). Namen srečanja je bila problematika slabe prepoznavnosti v EU zaščitenih živil med slovenskimi potrošniki. Pozornosti in podpore tem izdelkom pa zelo malo oziroma skoraj nič ne namenja niti država. Po razpravi glede problematike, s katero se srečujejo nosilci v EU zaščitenih izdelkov, so ugotovili, da več ali manj vse pestijo podobne težave, zato menijo, da je predlog Noča o pobudi MKGP, da zagotovi dodatna sredstva za promocijo tovrstnih živil, vsekakor na mestu.
Nosilci pa pozdravljajo tudi predlog o ustanovitvi konzorcija, katerega namen naj bo skupno nastopanje pri pogajanjih z državo glede delovanja in generične promocije v EU zaščitenih živil in izdelkov ter preganjanje nedovoljenih označevanj in praks. Ali kot kaže eden od zgovornih primerov te prakse: da korenje, ki je zraslo na Nizozemskem, ne bo zavajajoče nosilo oznako, da je slovensko, zgolj zato, ker je bilo v Sloveniji pakirano. Takih zavajanj, ki se zavarujejo z drobnim tiskom, je v naših trgovinah zelo veliko, da o kitajskem medu niti ne govorimo. Naši ministri – pa nič … (ktm)
