Medresorna strokovna komisija bo do nedelje hrvaški vladi priporočila najboljšo izmed štirih ponudb za nakup eskadrilje novih ali rabljenih vojaških letal. Že muzejske ruske mige-21, s katerimi zdaj razpolaga hrvaško vojaško letalstvo, naj bi nadomestili z enim izmed štirih tipov letal, ki so jih Hrvaški ponudili na letošnjem ponovljenem razpisu po polomiji s poskusom nakupa izraelskih letal F-16 barak.

Štirje tipi letal, ki so zdaj v igri, sta nova ameriški F-16 block 70/72 in švedski JAS 39 gripen ter rabljena francoski F3R rafale in vnovič izraelski F-16 barak block 30, a za razliko od prvega razpisa tokrat s soglasjem ZDA. Neuradno naj bi ponudbi za 12 novih ameriških ali švedskih letal z vsemi dodatki znašali vsaka več kot milijardo evrov. Na nekaj manj kot milijardo evrov svojo eskadriljo rabljenih letal rafale cenijo Francozi, medtem ko je najbolj ugodna ponudba izraelskih barakov. Hrvaška vlada bo svojo odločitev sporočila v začetku prihodnjega leta v skladu s strateškimi, tehničnimi in finančnimi izhodišči. Pogodbo o nakupu naj bi podpisali do konca prihodnjega leta, je napovedal minister za obrambo Mario Banožić.

Brez večjega nasprotovanja

»Ko gre za posodobitev oboroženih sil, se hrvaška javnost ne sprašuje o namenskosti vlaganja, temveč nanj gleda kot na krepitev obrambne moči države in njene zmogljivosti v okviru zveze Nato,« je za Dnevnik povedal hrvaški strokovnjak za varnostna vprašanja Vlatko Cvrtila, ki je tudi dekan zasebne zagrebške univerze Vern. Med parlamentarnimi strankami so nakupu vojaških letal odkrito nasprotovali v zeleno-levičarski platformi Zmoremo!, kjer menijo, da nakup vojaških letal ne more biti prednostna naloga, zlasti ne med gospodarsko krizo zaradi epidemije covida-19. Denar bi rajši vložili v civilno zaščito in gasilstvo.

Cvrtila omenja, da obstajajo tudi nekatere civilnodružbene organizacije, ki postavljajo pod vprašaj porabo proračunskega denarja za vojaške nakupe, a so ti glasovi v manjšini. »V hrvaški identiteti je močno izražen odnos do domovinske vojne in zmage, ki jo je izbojevala hrvaška vojska. Zato se ne postavlja preveč vprašanj, ko gre za posodobitev sistema, ki je zaslužen za osvoboditev ozemlja. Javnost čuti potrebo, da podpre modernizacijo vojske,« izpostavlja Cvrtila.

Meni, da zaradi takšnega stališča večine prebivalstva ne bi uspela niti morebitna referendumska pobuda proti vlaganju v posodobitev vojske. Za razpis referenduma bi bilo treba zbrati skoraj 400.000 podpisov državljanov, kar se pri tem vprašanju ne zdi uresničljivo. Številne javnomnenjske raziskave v preteklih letih so namreč pokazale, da je hrvaška vojska trdno na vrhu lestvice državnih institucij, ki jim anketiranci najbolj zaupajo.

Milanović za ZDA, Plenković za Francijo?

Medtem ko v javnosti ni slišati polemik glede samega nakupa vojaških letal, pa strokovnjaki izražajo različna mnenja o tem, na koga naj se Hrvaška z nakupom letal dolgoročno in strateško naveže. Predsednik države in vrhovni poveljnik oboroženih sil Zoran Milanović se je izogibal formalni vlogi pri odločanju o nakupu vojaških letal, a je večkrat javno povedal, da bi bilo najbolje, če bi nova vojaška letala kupili od ZDA.

Opozicijska desničarska stranka Most je pred kratkim v poslanskem vprašanju vladi namignila, da se je hrvaški premier Andrej Plenković o letalih »že vse dogovoril« s svojim prijateljem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Plenković je takšne namige označil za »popolno neumnost«. Švedska in Izrael se v javnosti še najmanj omenjata kot možna dobavitelja letal. Se pa vsi ponudniki poslužujejo različnih prijemov, od tihe diplomacije do oglaševanja.

V letu 2021 za vojsko 640 milijonov evrov

Hrvaška je za potrebe obrambnega ministrstva za prihodnje leto namenila nekaj več kot 640 milijonov evrov, kar je za 0,1 odstotka več kot letos. Med drugim so denar namenili za 76 oklepnikov bradley, ki so jih ZDA sicer donirale hrvaški vojski v okviru vojaške pomoči zaveznicam, Hrvaška pa bo morala vložiti v njihovo posodobitev. Med pomembnejšimi projekti posodobitve je nadaljevanje gradnje vojaških patruljnih ladij za potrebe obalne straže ter nabava motorja za raketno topnjačo. Poleg tega naj bi vojska leta 2022 dobila štiri nove ameriške vojaške helikopterje black hawk, ki jih bodo uporabljali v vojaške in civilne namene.

Cvrtila ob tem meni, da posodobitev hrvaških oboroženih sil ne more vplivati na ravnovesje vojaških sil v regiji. Izpostavlja, da Hrvaška krepi svoje vojaške zmogljivosti kot članica EU in zveze Nato. Kot takšna bo po njegovem lahko partnerica državam v regiji, predvsem ko bo z nakupom letal sosedom zmožna ponuditi storitve nadzora zračnega prostora.