64-letni James Arthur Ratcliffe, na kratko sir Jim, saj ga je kraljica pred dvema letoma povišala v viteza, je peti najbogatejši Otočan in stoti najbogatejši zemljan. Pod palcem ima (po današnji oceni revije Forbes) 15,2 milijarde evrov. Veliko let se je izogibal nastopanju v javnosti, razgovoril pa se je po razpisu referenduma o članstvu v EU (2016). Bil je med najglasnejšimi superbogatimi evroskeptiki in navijači za brexi. Zakaj? »Kot poslovnež sem podpiral skupni trg EU, ne pa združenih držav Evrope,« je odmevno dejal in kritiziral »plast za plastjo evropske zakonodaje, zaradi katerih so evropske ekonomije vse bolj okorne in vse bolj neučinkovite«.

Ratcliffe, po poklicu kemijski inženir, je pravljično obogatel z orjaško kemično družbo Ineos Group, ki proizvaja vse mogoče, od sintetičnih olj do plastičnih izdelkov in topil. Njen letni promet je več kot 80 milijard evrov. Še vedno je njen dvotretjinski lastnik. Sedež družbe je že leta 2010 preselil v Švico in s tem (nedomoljubno) privarčeval okoli 100 milijonov na leto, ki bi jih moral dati britanskim dacarjem. Proizvodnje, s katero onesnažuje okolje, ne more seliti v EU, saj z njo kar naprej krši njena pravila. V treh letih jih je 176-krat. Lani je zagrozil, da bo zaprl tovarno v Middlesbroughu, če mu ne bodo dovolili kršiti pravil EU, katerih cilj je preprečevanje onesnaževanja zraka in vode.

Nedomoljubna selitev v Monako

Kaj je naredil na pragu britanske, kot vse kaže nedogovorne brexitske osamosvojitve in neodvisnosti (in pričakovanega večmesečnega kaosa), od katerih Otočane ločijo manj kot trije tedni? Že pred časom se je iz preselil iz skoraj svobodne domovine v Monako, kjer je septembra tudi uradno postal rezident. Tam živi s sedanjo partnerico, Italijanko Mario Alessio Maresco, ki je odvetnica in, kar je zanj pomembnejše, specialistka za davke (beri: za izogibanje davkom), ter njuno hčerko. S preselitvijo bo vitez Ratccliffe dacarje Združenega kraljestva prikrajšal za dobre štiri milijarde evrov, ki se bodo redili zanj v monaških bankah. V Monaku ima zasidrani tudi svoji orjaški jahti.

Zdaj, samo tri tedne pred dejanskim britanskim odhodom, za katerega se je kljub osebni sramežljivosti javno pogumno boril, je rojake šokiral z odločitvijo, da ne bo gradil nove tovarne za proizvajanje novega terenca grenadier, zasnovanega na starem originalnem priljubljenem landroverju defenderju (branilcu), v Walesu. Novi terenec je dobil ime po londonskem pubu, v katerem se je rodila zamisel o njem, pojavil pa naj bi se prihodnje leto. Potomca britanske ikone bo Ratcliffe proizvajal v Franciji, s tem pa je Valižane prikrajšal za več sto delovnih mest. Ne bo mu treba graditi tovarne, saj je njegovo podjetje Ineos Automotive kupilo »rabljeno« tovarno Mercedesovega Hambacha pri mestu Mosell, ki je blizu nemške meje. Ne bo mu treba niti najemati delavcev, saj je »kupil« tudi njih. Brez sramu je vročični brexitar Ratcliffe dejal, da mu je Hambach ponudil »edinstveno priložnost«. Pravi, da je to »sodobna tovarna za proizvodnjo avtomobilov z delovno silo svetovne kakovosti. Vizija Ineos Automotoive je proizvodnja najboljšega terenskega vozila s štirikolesnim pogonom, prav to bomo naredili v našem novem domu Hambachu,« je poudaril britanski vitez.

Novi udarec za britansko avtomobilsko industrijo

Ko je pred meseci napovedal, da bo imel grenadier britanski dom, v novi tovarni v kraju Bridgend v južnem Walesu, je najbolj poudaril, da je to »pomemben izraz zaupanja v britansko proizvodnjo vozil«. Obljubil je zaposlitev do 500 delavcev, ki naj bi izdelali 25.000 grenadierjev na leto. »Prislinil« se je tudi premier Boris Johnson, rekoč da bo proizvodnja grenadierja v Walesu »izraz zaupanja v britansko znanje, s katerim bo Britanija ohranila status pionirke v tehnologijah novih vozil«. Potem pa je Hambach Ratcliffu dal ponudbo, ki je ta ni mogel odkloniti. Kljub obilju probrexitskega domoljubja. To je še en udarec britanski avtomobilski industriji, ki jo vse bolj stiska dvojni primež brexita in pandemije. Britansko združenje avtomobilskih proizvajalcev in trgovcev ocenjuje, da se bo v primeru nedogovornega brexita proizvodnja vozil na Otoku v prihodnjih petih letih zmanjšala za dva milijona vozil in industrijo prikrajšala za 53 milijard evrov zaslužka.