Postavitev kar 4,3 kilometra protihrupnih ograj v Zalogu in Polju je eden največjih protihrupnih ukrepov na slovenskem železniškem omrežju. Več kot 7,1 milijona evrov vredna dela so v polnem teku, predvsem na odseku pri Zalogu, kjer prvi stebri že stojijo. Na treh odsekih v Zalogu in Polju naj bi protihrupne ograje postavili do sredine leta 2021, zadnja dva odseka pa naj bi dokončali do začetka leta 2022.

Pred ograjo so jim zamenjali tudi okna

Ograje bodo večinoma visoke tri metre, v Zalogu na južni strani ranžirne postaje v bližini stanovanjskih objektov pa bo ograja visoka štiri metre, kar je bila rešitev, ki jo je predlagala študija izvedljivosti sanacijskih ukrepov čezmernega hrupa za Zalog in Polje. »Rezultati študije so pokazali, da tam, kjer bi bila postavitev aktivne protihrupne zaščite (ograje) neupravičena oziroma kjer zgolj ograja ne bi bila zadostna, bi bila izvedena pasivna protihrupna zaščita (zamenjava oken na bivalnih prostorih). Na Zaloški cesti je bila pri 17 stavbah izvedena menjava oken pretežno v zgornjih etažah, ker samo tri metre visoki protihrupni ograji zaradi višine stavb nista bili učinkoviti,« na direkciji odgovarjajo na pomisleke nekaterih krajanov, da se protihrupni ukrepi podvajajo in se po nepotrebnem zapravlja davkoplačevalski denar.

Nekateri krajani so začudeni tudi, da na direkciji protihrupno ograjo postavljajo tudi na poljih med Zalogom in Zadobrovo, kjer v bližini železnice ni stanovanjskih objektov in jih glede na namembnost zemljišč tudi ne bo. A na direkciji pojasnjujejo, da tudi tam ograje ne postavljajo zaradi lepšega, temveč zato, ker morajo biti protihrupne ograje dovolj dolge in jih ne morejo postaviti samo pred stavbami, ki naj bi jih ščitile pred hrupom. »Ograja je podaljšana proti zahodu tudi zaradi dejstva, da vsaj deloma ščiti stanovanjske stavbe ob ulici Pot na Hreše pred hrupom z ranžirne postaje. Za ograjo je bil izveden izračun upravičenosti, ki je pokazal, da je postavitev ograje upravičena,« pravijo na direkciji.

Ograja ne bo zaprla stopnic

Stojan Sevšek, ki živi v bližini podvoza Zaloške ceste pod železnico, opozarja, da bodo protihrupne ograje presekale poti, ki so jih krajani uporabljali vsaj petdeset let. Najbolj jih skrbi, da se ne bodo mogli več spustiti po stopnicah do podvoza, ki jim krepko skrajšajo že tako dolgo pot do najbližjega postajališča LPP. »Poleg tega smo uporabljali tudi pot ob železniških tirih nad podvozom, kjer je bilo tudi veliko sprehajalcev, ki so se iz Zaloga odpravljali proti Zajčji dobravi ali do teh naših bližnjih polj,« nam je povedal Sevšek.

Na direkciji za infrastrukturo so nam pojasnili, da bo protihrupna ograja na območju podvoza na Zaloški cesti v skladu s projektno dokumentacijo postavljena neprekinjeno v dolžini 300 metrov in da bo res onemogočila hojo po ozki poti nad podvozom med tiri in kovinsko ograjo, ki pa je bila že do zdaj prepovedana. »Skladno z določbami zakona o varnosti v železniškem prometu je dovoljena le železniškim izvršilnim delavcem. S postavitvijo protihrupnih ograj bo onemogočen dostop nepooblaščenim osebam, s čimer bo poskrbljeno za večjo stopnjo varnosti,« so povedali. Zavrnili pa so informacije, ki naj bi jih krajani dobili na gradbišču, da bodo zaprli tudi pot do stopnic pri podhodu, ki bodo po njihovih zagotovilih tudi po postavitvi protihrupne ograje še naprej dostopne.