Čeprav so v osnovnih in srednjih šolah drugi val epidemije novega koronavirusa in posledično zaprtje šol pričakali bolje pripravljeni kot spomladi, so tudi tokrat spremenjene razmere vplivale na njihov vsakdan, so sporočili štirje osnovno- in srednješolci, ki so na včerajšnji svetovni dan človekovih pravic pripravili virtualno novinarsko konferenco otrok. Ta je potekala pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, Središča ZIPOM in Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana. Mladi sogovorniki so na njej zastopali mnenje 75 otrok, ki so sredi novembra sodelovali v širšem virtualnem srečanju in razpravi o tem, kako sami doživljajo življenje v času novega koronavirusa.
Tekmovanja prestavljena za nedoločen čas
Ukrepi za zajezitev epidemije novega koronavirusa so spremenili potek pouka. Alma Ikanović je denimo letos prvič prestopila prag srednje šole. Pri navajanju na novo okolje ji je sicer precej pomagalo to, da so šolsko leto začeli v šoli ter se takrat spoznali s sošolci in profesorji. Pouk je po njeni oceni dobro organiziran – sedem ur imajo predavanja, profesorji so tudi ves čas dostopni.
»Če smo morali marca med prvim valom epidemije iz šole takoj domov in šolanje nadaljevati od doma, smo bili jeseni na to bolje pripravljeni,« se strinja devetošolec Anže Hren. Tudi srednješolec Val Stankovič Pangerc je poudaril, da se profesorji trudijo, da bi pouk na daljavo potekal čim bolj nemoteno, a se potek pouka zdaj od šole do šole lahko precej razlikuje, zato si mladi želijo poenotenja sistema. Prav tako so mladi opozorili, da za številne pouk na daljavo ni enako dostopen in da se mnogi dijaki tudi zaradi obsega dela soočajo s stresom. »Nekateri učitelji včasih ne podajo razlage snovi, in čeprav smo bili na drugi val bolje pripravljeni, se kakovost znanja razlikuje od tistega, ki go pridobimo v učilnici. Odvisna je tudi od profesorja. Prav tako je moteča nenehna uporaba računalnikov,« je na nekatere negativne plati šolanja od doma opozoril Val Stankovič Pangerc, a ob tem dodal, da so tudi na nekatere pozitivne posledice: »Zjutraj prihranimo čas, ki ga sicer porabimo za pot v šolo. Jutra so tako bolj prijetna in lažje se je pripraviti na pouk. Delamo iz poznanega okolja, zato smo lahko med ocenjevanjem bolj sproščeni.«
Učence ob tem skrbi tudi možnost za pridobitev štipendij. Večina šolskih tekmovanj je bila namreč prestavljena in učenci ne vedo, kdaj bodo potekala. Prav tako so okrnjene priprave na tekmovanja. »Novi datumi tekmovanj še niso določeni, prestavili so jih na čas, ko bomo ponovno v šoli. So nas pa učitelji že opozorili, da se lahko zgodi, da bodo takrat po štiri tekmovanja v dveh tednih. Zato so nam svetovali, naj si izberemo eno ali dve in se nanju dobro pripravimo,« je pojasnil Anže Hren. Četrtošolec Maksimilijan Ostrc je ob tem dodal, da se na njihovi šoli na Cankarjevo tekmovanje še vedno pripravljajo: »Dobimo se v spletni učilnici in pripravam namenimo eno uro.«
Pogrešajo prijatelje
Ob tem so se mladi sogovorniki strinjali, da je nekatere šolske predmete lažje prenesti v virtualni svet kot druge. »Športne vzgoje zdaj nimamo med poukom kot takrat, ko smo v šoli, saj 45 minut ni dovolj, da se preoblečeš, odpraviš na sprehod in vrneš pravočasno. Športna aktivnost tako počaka na popoldan,« je pojasnil Anže Hren in dodal, da so tudi odmori zdaj drugačni. »Vsak dan se z razredničarko dobimo deset minut pred začetkom pouka. To je čas, ko se s sošolci pogovarjamo. Včasih nam učitelji pustijo nekaj časa tudi pred začetkom ali na koncu ure.« Tudi srednješolec Val Stankovič Pangerc se strinja, da se je druženje s sošolci preselilo na splet: »Namesto med odmori se zdaj pogovarjamo predvsem na družbenih omrežjih, imamo tudi razredno skupino, včasih sošolci sami organiziramo videokonferenco. Pogrešam osebne pogovore in druženje s prijatelji.«
Tudi zato je Maksimilijan Ostrc pozval k spoštovanju ukrepov, saj se bomo tako kmalu spet družili. »Veliko smo se pogovarjali o svojih pravicah, a to je tudi čas naših dolžnosti. Med nami so ljudje, ki imajo večjo možnost, da zbolijo za hujšo obliko bolezni. Zato pazimo, kako prihajamo v stik z njimi. Med nami so tudi ljudje, ki nimajo družbe. Zato se spomnimo nanje, jih pokličimo ali jim pišimo,« je sklenil četrtošolec.
