V zaradi epidemije nepredušno zaprt Izrael je odšla slovenska vladna delegacija s predsednikom Janezom Janšo na čelu. Po kaj že v tem trenutku? Saj se voditelji demokratičnih držav iz Evrope in sveta izraelskega premierja, ki bi bil brez imunitete verjetno že v kaznilnici, izogibajo v velikih lokih, razen Američanov. Pa saj poznamo tisti rek: »gliha vkup štriha«. Je podobnost z našim predsednikom vlade slučajna in zlonamerna? In če to pustimo ob strani, je trenutno bolj primerno vprašanje, kako so naš predsednik vlade in člani vladne delegacije lahko pogledali v prestrašene in žalostne oči palestinskih otrok, ki so za žičnimi pregradami, na letališču in ob cestah v prestolnico, zrli v kolono avtomobilov, v katerih so se peljali predstavniki države, ki je preko ustrahovane predstavnice Slovenije v WHO (Svetovni zdravstveni organizaciji) morala glasovati proti predlogu, da bi ti otroci dobili skorjico kruha, skodelico mleka, svinčnik in kakšno igračo ter seveda zdravila, ki jih nujno potrebujejo.
Kje je tu krščanski etos, krščansko usmiljenje? Ali je o tem glasovanju kaj rekla Toninova NSi? Aha, saj res, to niso krščanski otroci, to so Alahovi otroci.
Čudna so pota »našega Janeza« v Sveto deželo. Lahko pričakujemo, da bo po ukazu Mika Pompea Slovenija priznala Jeruzalem kot glavno mesto Izraela? To bi pa res povečalo varnost Slovenije pred islamskim terorizmom! Preseneča nas, da je dal Mosad zeleno luč za obisk premierja, kajti bivši državni sekretar v njegovem kabinetu Brščič in predsednik sveta Inštituta Jožeta Pučnika se je moral pred tremi leti zagovarjati pred slovensko javnostjo glede zanikanja holokavsta.
Predsedujoči konferenci OZN proti podnebnim spremembam v Združenih arabskih emiratih, ki se začne ta teden, je tarča obtožb, da položaj izkorišča za...
