Še pomembnejša sprememba, ki je potrebna takoj, je novi zakon o javnih zavodih. Zdaj veljavni je bil sprejet še pred ustavo, zato bi že zdavnaj moral biti obnovljen. Ta zakon je dejansko nelegalen, a to še ni najhujše. Najslabše je, da ne definira javne službe in tudi ne javno-zasebnega partnerstva, s tem pa direktorjem zavodov ne omogoča ekonomsko razumnega in strokovno utemeljenega poslovanja. Jasno je, da novega zakona o javnih zavodih nismo dobili zato, ker se politika noče odpovedati kontroli nad intelektualnim delom države. Skrajni čas je, da se to spremeni, in takrat bo verjetno tudi pravi čas za združevanje po vzoru tujih uspešnih univerzitetno-inštitutskih sistemov. V Sloveniji bi lahko imeli sistem, ki bi se imenoval Slovenska univerza, a ga ne bo, dokler jasno ne definiramo, kaj je javna služba na univerzi, ki jo plačuje država, ter kaj ni javna služba. Pri nas je zdaj vse pomešano. Delo
Nepreslišano: Dr. Stanislav Pejovnik, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani
Trenutno sta slovenska raziskovalna dejavnost in visoko šolstvo v izredno težki situaciji, veliko težji, kot si to javnost lahko predstavlja. Temeljni problem je v resornem ministrstvu, kjer se raziskovalna dejavnost in visoko šolstvo izgubljata zaradi reševanja problemov osnovnega in srednjega šolstva, ki imata, tako po obsegu nalog kot finančnih sredstev, prednost. Potrebna je reforma, s katero bi ministrstvo znova razdelili na ministrstvo, ki bi pokrivalo vrtce in šolstvo do univerze ter šport, in drugo samostojno ministrstvo za inovacije, visoko šolstvo in znanost.
Dr. Stanislav Pejovnik zaslužni profesor Univerze v Ljubljani