Po besedah predstojnika kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino UKC Ljubljana, kjer zdravijo najtežje bolne s covidom-19, Marka Noča učinkovitega zdravila za to bolezen ni, zato si s podporo organskim sistemom kupujejo čas, da telo samo premaga bolezen oz. da mine imunska reakcija telesa, ki povzroča težji potek bolezni. Kot je dejal, pri kritično bolnih opažajo odpovedovanje številnih organskih sistemov, težko pa vse te odpovedi neposredno pripišejo okužbi z novim koronavirusom. Največ posledic virus pusti na pljučih, poleg tega poveča nagnjenost k strjevanju krvi, kar privede do tromboz in pljučnih embolij.

Gre za mlade bolnike, je opozoril. Trenutno imajo na oddelku denimo moškega, rojenega 1986, ki je na zunajtelesni membranski oksigenaciji, in čaka na presaditev pljuč. Do sedaj so imeli na zunajtelesni membranski oksigenaciji 12 covidnih bolnikov, povprečno so stari 50 let, vsi imajo prekomerno telesno težo. Kot dodaja, so maščobne celice zelo dovzetne za ta virus in mu omogočajo rezervat.

Kaj neposredno povzroča krvne strdke pri covidu-19, še ni zagotovo jasno, je povedal predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana Samo Zver. Opozoril je, da se na sploh malo ve o bolezni, zato je posvaril pred avtomatizmi pri zdravljenju, pač pa je treba vsakega bolnika obravnavati in zdraviti individualno. Poleg tega covid-19 poteka z zelo različnimi simptomi, zelo različno je tudi kužen, je dodal vodja bolnišničnega oddelka na kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana Matjaž Turel, ki je covid-19 označil za bolezen tisočih obrazov.

Opozoril je, da covid-19 pri nekaterih bolnikih povzroči imunsko pogojeno pljučnico, ki poteka podobno kot pljučnica pri nekaterih imunsko pogojenih procesih, ki niso povezani z okužbo. Nekateri bolniki po takšni pljučnici okrevajo, pri nekaterih povzroča brazgotinjenje pljuč oz. zmanjšano funkcionalno kapaciteto pljuč. Da bi to preprečili, bolnike zdravijo s sistemskimi steroidi, ki so po njegovem občutku učinkoviti, če so dobro odmerjeni. Načrtujejo tudi študijo, ki bi to potrdila.

Imunolog Alojz Ihan pa je pojasnil, da novi koronavirus poleg lastnega toksičnega delovanja na celice sproža najmanj štiri toksične mehanizme na celice, med drugim ima verjetno svojo vlogo pri uničenju bezgavk, kjer se ustvarjajo najbolj kvalitetna protitelesa v telesu.

Glavna odločitev, ali bo virus povzročil pri posamezniku težko okužbo ali ne, je količina virusa, ki vdre v celico, je dodal. Napredovanje virusa v celici pa lahko zelo zameji odziv interferona 1, to so beljakovine, ki jih tvorijo celice po vdoru virusov in preprečujejo njihovo razmnoževanje, je dejal.

Pojasnil je, da se starostniki praviloma težje borijo proti okužbi, ker imajo slabšo proizvodnjo protiteles v bezgavkah in ne nastajajo več nevtralizacijska protitelesa. Na slabšem so tudi moški, ki so po proizvodnji kakovostnih protiteles deset let za ženskami.

Opozoril je tudi na dejstvo, da pri bolnikih po zdravljenju na intenzivni terapiji opažajo kognitivne spremembe, ni pa popolnoma jasno, ali je to posledica covida-19 ali reševalnega zdravljenja.

Ob tem je pobudnik Sledilnika za covid-19 Aleks Jakulin spomnil, da so dolgoročne študije posledic bolezni sars, katere povzročitelj je tudi koronvirus, pokazale, da je imelo 40 odstotkov ljudi po preboleli bolezni psihološke posledice, 15 odstotkov pa trajno poslabšanje delovanja pljuč. Tako je cepivo proti covidu-19 tisto, ki bo po besedah sinteznega biologa s Kemijskega inštituta Romane Jerale, ki je s svojo skupino tudi razvijal cepivo proti covidu-19, zmanjšalo žrtve bolezni. S pametno strategijo cepljenja bomo lahko uspešno precepili najbolj ranljivo populacijo, je dodal.

Antropolog Dan Podjed pa je poudaril, da je za dobro kampanjo cepljenja treba vključiti tudi družboslovce, ne le zdravnikov in znanstvenikov. Ti bodo namreč znali pravilno sporočiti ljudem, da razvoj cepiva ni zarota Billa Gatesa, in da ne gre za podobne druge zarote, ki krožijo po svetu. In zakaj ljudje temu verjamejo? »Ker znanstveniki niso nobeni vplivneži na spletu. Redki znanstveniki imajo na twitterju več kot 100.000 sledilcev,« je dodal.