Začetek drugega vala epidemije covida-19 je sprožil razpravo o strategiji ukrepov tako na zdravstvenem kot tudi na ekonomskem področju delovanja vlade. Pri tem je ocenjevanje uspešnosti ukrepanja vlade v času epidemije treba definirati glede na uspešnost doseganja temeljnih ekonomskih (rast BDP, stopnja dejanske brezposelnosti) in zdravstvenih ciljev (stopnja okuženosti, hospitalizacij in smrtnosti) v primerjavi z uporabljenimi fiskalnimi instrumenti (povečanjem proračunskega primanjkljaja in javnega dolga). Pravo sliko uspešnosti dodatno osvetli tudi primerjava z zdravstvenimi in ekonomskimi rezultati v povprečju evrskega območja.
Empirična analiza (Bole, Gospodarstvo v času osame, 2020), ki je trenutno edina na razpolago, kaže nespodbudno sliko doseženih rezultatov. Primerjalno z evrskim obm...
