Kar so številni že dlje časa opozarjali, se je zdaj, kot vse kaže, začelo uresničevati. Odkar je oktobra v veljavo stopila odločitev vlade o liberalizaciji cen goriva na črpalkah po Sloveniji, je v zadnjih dneh prišlo do prvih večjih sprememb cen naftnih derivatov. Medtem ko neosvinčeni bencin še vedno ostaja pod enim evrom za liter in se giblje od 0,964 pa do 0,999 evra, pa se je na drugi strani občutno podražil dizel.
Po podatkih spletne strani gospodarskega ministrstva goriva.si je cena dizla pri dveh največjih ponudnikih na slovenskem trgu, Petrolu in OMV, porasla na 1,061 oziroma 1,064 evra za liter, kar je nekaj več kot 53 evrov za 50-litrski rezervoar. Polni rezervoar dizla se je tako v primerjavi z oktobrom podražil za dobre tri evre. Še pred tremi tedni so se sicer cene za liter 95-oktanskega bencina vrtele okrog 0,97 evra, cene za liter dizla pa okoli 1,03 evra.
Medtem ko sta ceni Petrola in OMV za dizelsko gorivo skoraj enaki, pa je gorivo nekoliko manj podražil Fe Trading (Avanti), ki ima bencinske servise ob nekaterih trgovinah Hofer. Tam liter dizla znaša 1,034 evra oziroma 51,7 evra za 50-litrski rezervoar. Najnižje cene dizla imajo v mariborskem Discont Oilu, 1,019 evra za liter, in v trgovini Hojnik (Hojnik Oil) v Leskovcu pri Celju kjer znaša le 0,990 evra.
Cena dizelskega goriva je bila nespremenjena od 7. aprila, trenutna pa je najvišja po 10. marcu letos. Na avtocesti so sicer cene še precej višje. Za dizel je treba odšteti 1,084 evra, za 95-oktanski bencin pa 1,026 evra.
Med sosedami najdražji Italijani
Da bo po po liberalizaciji cen prišlo do podražitev je med drugimi že oktobra v pogovoru za Siol.net napovedal Peter Mizerit, vodja službe za upravljanje tveganj v Primorskih skladih. Po njegovi oceni je to pričakovano, »ker je bližnja tujina večinoma dražja in ker si ponudniki zagotovo ne bodo dodatno zniževali svojih marž, če so te nižje od primerljivih v Evropi«. Ekonomist Sašo Polanec pa je za Večer dejal, da bi lahko različne cene različnih ponudnikov pomenile tudi novo razporeditev tržnega deleža. »Če bodo cene previsoke, bodo vozniki gorivo točili drugje, če bodo povsod previsoke, pa se bo povišal trend električnih vozil. Izkušnje kažejo, da se potrošniki obnašajo racionalno,« je dejal Polanec.
Če pogledamo sosednje države, je dizelsko gorivo cenejše v Avstriji, kjer se cena po podatkih AMZS zunaj avtocest giblje okrog 1,021 evra za liter in na Madžarskem, kjer znaša 1,08 evra. Na Hrvaškem stane liter dizla 8,71 kune oziroma 1,15 evra, v Italiji pa 1,331 evra. Za 95-oktanski bencin je treba v Italiji odšteti 1,46 evra, na Hrvaškem 1,19 evra, v Avstriji 1,063 evra in na Madžarskem 1,03 evra za liter.
Zvezo potrošnikov zanima nova trošarinska politika
Medtem ko na ministrstvu za gospodarstvo pravijo, da ne morejo komentirati poslovne politike posameznih podjetij, pa na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da na cene goriv poleg gibanja cen nafte na svetovnem trgu vplivajo tudi trošarine, ki jih določa država.
»Tudi sami smo opazili, da je dizel več kot pet odstotkov dražji od neosvinčenega bencina, česar v zadnjih letih nismo bili vajeni. Prav cenejši dizel je bil namreč ena od posledic trošarinske politike. Zato smo na gospodarsko ministrstvo že poslali prošnjo, da nam razložijo politiko trošarin po deregulaciji trga,« je povedal Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), in dodal, da so ministrstvo pred kratkim zaprosili tudi za podatke o tem, kakšna bi bila cena goriva po izračunu, ki smo ga poznali v času regulacije in ki ga na ministrstvu menda še vedno izdelujejo.
Liberalizacija naj bi povečala konkurenco
Vlada je cene naftnih derivatov regulirala od leta 2000, nato pa marca 2016 najprej sprostila cene kurilnega olja in 98-oktanskega bencina, novembra istega leta pa še cene 95-oktanskega in dizelskega goriva na bencinskih servisih na avtocestah in hitrih cestah. Cene teh dveh goriv zunaj avtocest in hitrih cest je dotlej določala vlada in ju od 7. aprila držala pri enem evru na liter.
Med ključnimi argumenti za prenehanje nadziranja cen še preostalih naftnih derivatov je vlada navedla omogočanje večje konkurence na trgu, ki naj bi najprej povečala ponudbo bencinskih servisov diskontnih trgovcev, nato pa na trg privabila tudi nove ponudnike. Na vladi so ocenili, da prav zaradi večje konkurence ne bo prišlo do dodatnega dviga marž naftnih trgovcev in s tem bistvenega dviga cen naftnih derivatov.
V primeru, da bi kljub temu prišlo do rasti cen, pa je vlada v zakon vgradila varovalko v obliki tako imenovane kontrole cen. Ukrep bi trajal največ eno leto, v utemeljenih primerih pa bi ga vlada lahko tudi obnovila.