Na torkovi novinarski konferenci je kamera ujela vladnega govorca Jelka Kacina, kako si sname masko v zaprtem prostoru. »Tako govorec kot tudi vsi ostali nastopajoči na NK, člani ekipe, fotograf in tolmačke (razen med tolmačenjem) ves čas dosledno nosimo maske. Po nastopu ima vsak nastopajoči, tudi govorec, ob svojem stolu kozarec vode. Za pitje vsak masko sname, a si jo potem takoj ponovno nadene,« so se na očitke Alenke Bratušek odzvali na uradnem profilu vladnega govorca. Poslanka je sicer sprva zapisala, da »za #prvorazredne maske za kamero niso obvezne!! Potem se sprašujejo, zakaj njihovi ukrepi ne primejo,« s čimer je ponovno opozorila na domnevno neenako obravnavo kršenja ukrepov, ko gre za navadne državljane in ko gre za predstavnike oblasti.

Več mesecev brez kazni za večerjo, pet minut dovolj za malicanje bureka?

Tako je bilo namreč tudi v sredini novembra v primeru Woltovega dostavljalca hrane. »Kazen za dostavljalca hrane, ki si je privoščil malico?! Očitno so kazni samo za #drugorazredne državljane,« je takrat ogorčeno zapisala poslanka stranke SAB, koordinator Levice Luka Mesec pa je kasneje na seji državnega zbora takole oponesel prvemu v vladi: »Poglejte, gospod Janša, to so stvari, zaradi katerih izgubljate zaupanje. Pridigate eno, počnete pa nekaj drugega« ter držeč fotografijo policistov in dostavljalca zaključil: »Govorili ste o drugorazrednih državljanih. To, gospod Janša, je slika drugorazrednega državljana. Dostavljalec, ki za pet evrov na uro goni kolo po Ljubljani, ne sme več pojesti bureka v miru, ampak bo dobil 400 evrov kazni.«

V tistem času je sicer stopila v veljavo prepoved uživanja hrane in pijače na javnih površinah. Rešitve za terenske delavce, ki med malico ne morejo v zasebne prostore, vlada ni predvidela. Konec oktobra smo sicer poročali tudi o mladi družini iz Kranja, ki je bila kaznovana zaradi rogljička, medtem pa na družbenih omrežjih zlahka najdemo fotografije malicanja policistov na prostem. Vendar to ni bistvo – človek mora seveda piti in jesti. Na razumnost uveljavljanja ukrepov so na vladnih konferencah nenazadnje večkrat opozorili tako Kacin kot njegovi številni sogovorniki. Bistveno je torej vprašanje, kako v praksi kaznovanje poteka. Vtis, da pravila za vse veljajo enako, namreč ni najboljši. Razlogov za to ne manjka.

Eden izmed najbolj izpostavljenih primerov kršenja vladnih ukrepov s strani politike in drugih javnih oseb je vsekakor tisti s konca septembra, ko se je na tnalu medijev znašla gala večerja Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) v ljubljanskem hotelu Union. Takrat je veljal vladni odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja in širjenja okužbe z virusom sars-cov-2. V njem so zapovedali obvezno nošenje mask v zaprtih prostorih in predvideli le nekaj izjem. Med drugimi, da lahko gostje gostiln in restavracij za mizo snamejo masko, če je med njimi zadostna razdalja. Prav na zgledovanje po restavracijah so se takrat sklicevali organizatorji, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pa so komentirali, da bi morali ministrica za izobraževanje Simona Kustec in vsi preostali udeleženci slavnostnega dogodka OKS zaščitne maske nositi ves čas prireditve, razen ob večerji. Temu ni bilo tako. Kaj se je torej zgodilo od konca septembra?

Plačilni nalogi in odločbe o prekršku

Na Zdravstvenem inšpektoratu RS so pretekli teden pojasnili, da so postopek v konkretnem primeru sprožili na podlagi različnih prijav, kar pomeni, da mora inšpektor skladno z določili Zakona o prekrških ugotoviti vsa dejstva in zbrati dokaze, ki so potrebni za odločitev o prekršku, kar naj bi pomenilo daljši čas do izreka ukrepa, torej odločbe o prekršku. »V konkretnem primeru je bilo na dogodku prisotnih večje število udeležencev, kar še dodatno podaljšuje čas trajanja postopka,« so zapisali in dodali, da sta bili povezavi z navedenim dogodkom do sedaj izdani dve odločbi o prekršku, ostali postopki pa so še v teku in jih zato ne morejo komentirati. Na dobrodelni dogodek, ki ga je prenašala javna televizija, je bilo povabljenih približno 140 ljudi iz vrst slovenske politične in družbene elite. Na Zdravstvenem inšpektoratu, kjer izpostavljajo tudi povečan obseg dela v zadnjem obdobju, sicer očitke o razlikah v obravnavi zavračajo kot neutemeljene in pojasnjujejo, da je dolžina posameznega postopka odvisna od vrste postopka in od konkretnih okoliščin primera.

»V primeru dostavljavca hrane in kranjske družine, ki ju navajate, so policisti oziroma inšpektorji osebno zaznali storitev prekrška, zato v nasprotju z večerjo OKS v teh dveh primerih ni bilo potrebno izvajati dodatnega dokaznega postopka in domnevnim kršiteljem omogočiti, da se izjavijo o dejstvih in okoliščinah prekrška,« navajajo in razlagajo, da ob upoštevanju načela enakopravnosti posameznih primerov ne obravnavajo prioritetno le iz razloga, ker so medijsko ali kako drugače bolj izpostavljeni. »Ključna razlika je v tem ali prekrškovni organ sam neposredno zazna prekršek, kot je bilo v primeru dostavljalca hrane, ali pa se postopek sproži na podlagi prijave. V slednjem primeru mora prekrškovni organ sprva ugotoviti ali dejanje v prijavi sploh izpolnjuje zakonske znake prekrška,« medtem pojasnjuje dr. Miha Šepec z mariborske pravne fakultete. Strokovnjak za prekrškovno in kazensko pravo ocenjuje, da v kolikor bi se prekrškovni postopek dejansko začel, bi ta postopek sicer res trajal relativno dolgo, a da bi sam pričakoval, da se odločba izda čimprej. »Še vedno pa je treba prekrškovnemu organu omogočiti, da se celovito seznani z vsemi dejstvi primera, preden izda svojo odločbo,« dodaja Šepec.

Slabi zgledi in pridiganje

V času, ko torej čakamo, da inšpektorat v najkrajšem možnem času in v okviru objektivnih zmožnosti postopek konča, velja spomniti, da sta ministrico Kustec kljub kritikam iz njene lastne stranke SMC v času dogodka zaščitila premier Janez Janša in njegov državni sekretar Vinko Gorenak. S prstom se je takrat pokazalo na organizatorje, ko pa je konec novembra šlo za zbiranje podpisov za referendum o 780 milijonih evrov za Slovensko vojsko, je premier s poobjavami tvitov delil pozive h kaznovanju ljudi, ki so se v centru Ljubljane odločili oddati svoj podpis. Pridiganje državljanom, slabi zgledi in izostanek posledic za predstavnike oblasti z izjemo javnega zgražanja niso redki pojavi. Nismo namreč pozabili, kako je notranji minister Aleš Hojs aprila letos kljub omejitvam prehajanja občinskih meja odhitel na družinski vikend, kako so pred tem na sprehodu ob Kolpi novinarji med drugimi ujeli obrambnega ministra Mateja Tonina in predsednika republike Boruta Pahorja ali pa, kako je zunanji minister Anže Logar konec oktobra po rutinskem testiranju, še preden je izvedel, da je pozitiven, obiskal Narodno galerijo, se srečal z direktorico in v njihovih prostorih posnel krajši promocijski video. Zaradi srečanja z Logarjem so bili poleg njegovih ožjih sodelavcev v samoizolaciji tudi zunanji ministri Litve, Latvije in Estonije.

Zunanji minister sicer ni bil prvi, ki med čakanjem na rezultat testa ni ravnal v skladu s priporočili epidemiologov. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je v istem obdobju le nekaj ur po tem, ko se je zaradi potencialnega stika z okuženim po lastnih besedah preventivno testiral na novi koronavirus, obiskal kozmetični salon, kjer se je kljub omejitvam ene stranke na 20 kvadratnih metrov kratkočasil z zunajzakonsko partnerico. Janša se je na kritike svojih sodelavcev odzval prek twitterja in sporočil, da od ministrov Logarja in Koritnika ne zahteva odstopa. Posebej poveden pa je bil v istem času tudi primer delegacije državnega sveta, ki je bila na obisku v Porabju. Iz državnega sveta so se sicer opravičili in pojasnili, da na Madžarskem nošenje zaščitnih mask ni bilo obvezno in da so fotografije v javnost prišle pomotoma, zbodla pa je izjava predsednika Alojza Kovšce. »Na žalost je bila ideja sneti si maske in narediti vsaj kakšen posnetek za lastne albume, za spomin. Ideja je bila neumna,« je uvodoma pojasnil prvi mož državnega sveta, ki je pred tem na twitterju pridigal, da bi morali tisti, ki namerno ne upoštevajo ukrepov, kriti stroške zdravljenja morebitnih okuženih. Dejal je še: »Ni moj namen, da sedaj v tej situaciji izpostavljam kogarkoli« in držeč fotografijo vseeno nadaljeval, da če bi takole sedel Zlatko, posebnega odziva javnosti in medijev ne bi bilo. Kaj se je kasneje dogajalo z Zlatkom, smo videli, o drugorazrednosti pa presodite sami.

Nošenje mask vladni ukrepi NIJZ Alenka Bratušek Jelko Kacin novinarska konferenca vlada Slovenija Luka Mesec Olimpijski komite Slovenije izpostavljamo