Semenjalnica je zgornjegorenjski projekt, ki naj bi pripomogel k samooskrbi z ekološkimi semeni. V dveh letih so sodelujoči pridelali zavidljive količine ekoloških semen. Kar po približno 250 kilogramov semen so našteli za visoki in prav toliko za nizki fižol. Tudi grahovih ekoloških semen se je nabralo kar 200 kilogramov. Kot opozarjajo v Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske (Ragor), pod okriljem katere poteka projekt, bodo končne številke še višje, saj od desetih ekoloških kmetov, ki sodelujejo v projektu, letošnjega pridelka še niso vsi oddali.
Večkrat jim je zagodlo vreme
Čeprav so številke zavidljive, ni šlo vse gladko, saj je sodelujočim nagajalo vreme, pravi strokovna sodelavka Maja Kolar. »Prvo leto so bile težave s točo. Uničila skoraj ves nizki fižol češnjevec. Vse je bilo potolčeno, razcefrano, uničeno. Vendar smo poskušali rastline oživiti s pomočjo zeliščnih čajev. Bali smo se vdora škodljivcev, a so si po treh tednih rastline opomogle in imeli smo kar nekaj pridelka. Stare sorte se lahko pohvalijo z izjemno vitalnostjo in odpornostjo,« je opozorila. Septembra, ob koncu pridelovalne sezone, pa je nevšečnosti povzročal močan veter s padavinami, ki je podrl žičnate konstrukcije oziroma žičnice, kot jim rečejo, na katerih je rasel visoki fižol sorte angelček. »Rastline so bile prej zdrave in polne plodov, zato je bila ob koncu pridelovalne sezone teža precejšnja. Na koncu pa je bilo pridelka manj, kot smo načrtovali,« opisuje Kolarjeva.
Po obiranju pridelka ga je bilo treba oluščiti, pri čemer so pomagali tudi osnovnošolci, ki so bili nad opravilom navdušeni, z njim pa so po besedah Kolarjeve urili tudi svoje motorične spretnosti. Sicer pa semena najprej hranijo v zamrzovalni skrinji, da izločijo možnost pojava skladiščnih škodljivcev. Potem jih pregledajo in jim določijo kakovost. »Naredimo test kaljivosti. V laboratoriju preverijo morebitno prisotnost okužb. Rezultate beležimo in potem primerno ukrepamo v naslednji pridelovalni sezoni,« opisuje. Semena shranijo v steklenih kozarcih v hranilnici na primerni temperaturi in vlagi. Vsak kozarec je označen s številnimi podatki, ki omogočajo sledljivost. »Najboljše seme uporabimo za semenjenje naslednje leto. Zapakiramo ga v tulce, podarimo občinam, razdelimo med vrtičkarje in kmete,« opisuje. Nekaj graha in fižola so podarili tudi sodelujočim gostinskim obratom.
Sodelujoči ekološki kmetje veseli strokovne podpore
Ekološki kmetje, ki sodelujejo v projektu, so strokovne podpore veseli, hkrati pa jim ni treba skrbeti za trženje in distribucijo semen, pravi Tilen Praprotnik iz Lesc, eden od kmetov. Poudarja, da pri pridelavi ekoloških semen na njihovi kmetiji, kjer sicer gojijo 60 različnih kultur, veliko pozornosti posvečajo prsti, v kateri rastline rastejo. Tal ne prekopavajo niti ne orjejo. Meni, da se tako po ekonomičnosti kot po količini pridelka njegova kmetija lahko primerja s katero koli konvencionalno kmetijo, ki deluje v podobnih pogojih.
Marija Gregori, ki se je s semeni ukvarjala v laboratoriju, pravi, da se bo treba še veliko naučiti o podnebnih spremembah, ki omogočajo tudi pojav novih škodljivcev. »Vključitev stroke in sprotni pregled semen bosta čedalje bolj pomembna,« je poudarila.
113.000 evrov vreden projekt, ki se izteka februarja prihodnje leto, je 85-odstotno financiral evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Ker je bil projekt tako uspešen, se je vseh sedem sodelujočih občin odločilo, da ga podprejo tudi po izteku evropskega sofinanciranja, je zadovoljna vodja projekta Nina Kobal iz Ragorja.