Po Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja priprave na splošno stavko pričenja tudi Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam. O datumu stavke, načinu izvedbe in drugih sindikalnih aktivnostih se bo usklajevala z ostalimi sindikalnimi centralami. Glede na to, da imajo zaposleni v posameznih dejavnostih tudi specifične težave, pa niso izključene tudi morebitne dodatne zahteve, so po današnji seji predsedstva sporočili iz Pergama.
»Predlagana zamrznitev je bila kaplja čez rob«
Predsedstvo Pergama je poudarilo, da izključevanja sindikatov iz postopkov oblikovanja in sprejemanja ukrepov in zakonodajnih rešitev ne bodo več dopuščali. In opozorili, da je bil predlog o zamrznitvi minimalne plače »ob vseh kršitvah pravil o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta s strani vlade še zadnja kaplja čez rob«.
V sindikatu zahtevajo, da se predlog o zamrznitvi minimalne plače umakne iz osnutkov interventnih zakonov, ob tem pa naj se sklene dogovor o politiki plač v javnem in zasebnem sektorju oziroma splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo. Tako kot v ZSSS in konfederaciji tudi v Pergamu zahtevajo, da se z zakonodajnega postopka umakne predlog zakona o demografskem skladu. Odločitve in predlogi zakonov s področja delovanja ESS pa se morajo, kot pravijo, dosledno oblikovati v socialnem dialogu in ne brez sodelovanja sindikatov, pri temeljnih vprašanjih, ki zadevajo delavstvo pa tudi ne brez soglasja s sindikati.
O problematiki zakona o minimalni plači, po katerem se mora s 1. januarjem 2021 uveljaviti nova formula za njen izračun, ki zahteva, da je minimalna plača za vsaj 20 odstotkov višja od minimalnih življenjskih stroškov, kar pomeni, da bi se morala povišati s sedanjih 700 na 736 evrov neto, bo ESS razpravljal v petek.
V zaostrovanje sindikalnega boja tudi zdravstvo in socialno varstvo
Z zaostrovanjem sindikalnih aktivnosti pričenja tudi v Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Kot so iz sindikata sporočili po današnji seji izvršilnega odbora, je njihovim članom dovolj poniževanja. Kritični so tako do še vedno nepriznanih okužb z novim koronavirusom na delovnem mestu kot tudi ignorance resornih ministrstev za zdravje in za delo do predstavnikov zaposlenih.
Kot opozarjajo, so njihovi člani izčrpani, ponižani in na robu potrpežljivosti. »Če ne gre drugače, bomo ustavili delo,« napovedujejo. Med drugim še vedno čakajo na izplačilo dodatka za delo v rizičnih razmerah in dodatka za posebne obremenitve.
»Zahtev po določitvi kadrovskih normativov in financiranju dodatnih zaposlitev, izplačilu oddelanih nadur, povečanega obsega dela odločevalci in delodajalci ne jemljejo resno. Sodu pa je izbilo dno dejstvo, da večina zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov in koncesionarjev še ni izplačala ne dodatka za delo v rizičnih razmerah ne dodatka za nevarnost in posebne obremenitve po interventnem zakonu za delo v drugem valu, čeprav naši člani že skoraj devet mesecev, še intenzivneje pa vsekakor zadnja dva meseca, delajo in so na robu zmogljivosti,« so zapisali v sporočilu za javnost.
V sindikatu opozarjajo tudi, da bo večina zavodov svojim zaposlenim dodatke plačala le za del delovnega časa, četudi so ves svoj delovni čas delali v popolnoma enakih razmerah. Izplačani dodatki bodo po navedbah sindikata izplačani z zamudo, poleg tega pa bodo kljub bistveno slabši epidemiološki situaciji nižji kot v prvem valu.
