Novozelandske oblasti niso bile dovolj pozorne, komu izdajajo dovoljenje za orožje, tajne službe in policija pa so se preveč osredotočale na nevarnost islamističnega terorizma – a četudi ne bi bilo teh pomanjkljivosti, ne bi mogli preprečiti lanskega pokola 51 ljudi v dveh džamijah. Tako je v svojem poročilu zapisala novozelandska posebna preiskovalna komisija, ki je preučila okoliščine terorističnega napada. Napad je zagrešil 29-letni zagovornik belske prevlade Brenton Tarrant, sicer vmes že obsojen na dosmrtno ječo. Vsa morebitna znamenja priprave na pokol, tudi to, da je morilec, sicer doma iz Avstralije, obiskoval spletne strani skrajnih desničarjev ter se leta 2018 ponesrečil s puško in moral zato v bolnišnico, niso zadoščala, da bi lahko iz njih sklepali, kaj namerava, ugotavlja komisija in dodaja, da bi napad lahko preprečili zgolj po srečnem naključju.

Komisija dala oblastem 44 priporočil za ukrepanje

»Komisija ni ugotovila napak, ki bi preprečevale vladnim agencijam pravočasno razkritje načrtovanja terorističnega napada in priprav nanj,« je poročilo komisije povzela novozelandska premierka Jacinda Ardern. »Poudarila pa je, da se iz tragedije lahko veliko naučimo in da so na številnih področjih nujne spremembe,« je dejala in se žrtvam in njihovim svojcem še enkrat opravičila za napad.

Ardernova je sicer izjemno priljubljena zaradi uspešnega boja proti pandemiji, pa tudi zato, ker je po pokolu 15. marca 2019 v Christchurchu ne le pokazala zmožnost sočustvovanja, ko se je srečala z bližnjimi umrlih, ampak tudi takoj strogo omejila dostop do strelnega orožja. Tako ni presenetljiva njena velika zmaga na oktobrskih parlamentarnih volitvah, na katerih so laburisti osvojili kar 65 od 120 sedežev v parlamentu.

Komisija je v poročilu oblastem vendarle oblikovala 44 priporočil za ukrepanje, ki jih bo premierka po lastnih zagotovilih tudi upoštevala. Tako namerava ustanoviti novo varnostno-obveščevalno službo in ministrstvo za etnične manjšine, policija pa naj bi odslej bolj odločno nastopila proti širjenju sovražnega govora in sovražnih dejanj.

Storilec živel od dediščin in bil tudi na Brniku

Gamal Fouda, hodža džamije Al Noor, v kateri se je zgodil eden od obeh pokolov, pa meni, da poročilo komisije potrjuje, da so bile oblasti preveč sumničave do muslimanov, namesto da bi jih zaščitile. Prepričan je, da bodo spremembe, ki jih priporoča komisija, lahko pomagale pri vzpostavljanju zaupanja med islamsko skupnostjo in policijo. Aya Al Umari, sestra enega od ubitih, pravi, da je odziv Nove Zelandije na tragedijo in vse večjo raznolikost populacije lahko zgled za druge države. Svet islamskih žena iz Nove Zelandije pa meni, da se poročilo izogiba številnih spornih vprašanj.

Komisija je glede napadalca ugotovila, da je živel od dediščine, ki mu jo je zapustil oče. Po prihodu na Novo Zelandijo leta 2017 je kupoval puške in strelivo. Pred tem je tri leta potoval po svetu in se družil s skrajnimi desničarji, aprila 2016 je bil tudi na brniškem letališču, več o njegovem prihodu v Slovenijo pa ni znanega. Vsekakor je bil podpornik identitarnega gibanja, katerega člani so v Sloveniji leta 2018 izdali knjigo Manifest za domovino.