Medtem ko je Uroš Bregar selektor Slovenije že več kot pet let in se je z reprezentanco uvrstil na pet zaporednih velikih tekmovanj (trikrat EP, dvakrat SP), je Danec Kim Rasmussen prevzel Črno goro šele dober teden pred začetkom letošnjega EP v svoji domovini. Zdaj 48-letnik je že bil selektor ženskih reprezentanc Poljske (od 2010 do 2016) in Madžarske (2016 do 2020), v Črni gori pa je nasledil Šveda Pera Johanssona, ki jo je ta vodil od novembra 2017. Pogodbo je sicer imel do konca leta 2020, a so ga vodilni možje zveze nepričakovano zamenjali. Toda tako Bregar kot Rasmussen sta imela pred včerajšnjim dvobojem enak cilj: uvrstitev v drugi del EP in še (vsaj) tri tekme s tremi najboljšimi iz skupine B: Rusijo, Švedsko in Španijo.
Za nadaljevanje bivanja na Danskem je Črnogorkam zaradi boljše razlike v golih zadoščal že remi. Na strani Slovenije ni bila niti tradicija, saj je izgubila vse štiri prejšnje dvoboje proti reprezentanci z vzdevkom Zlate levinje. V Herningu so Slovenke povedle z 2:0, a so Črnogorke najprej naredile delni izid 4:0, po vodstvu s 4:3 – potem ko je slovenski strelski post trajal kar devet minut – pa po petih zaporednih golih prvič povedle s plus šest (9:3). Razpad sistema igre Slovenk se je tudi v nadaljevanju vlekel kot žvečilni gumi in nasprotnice, ki so bile leta 2012 prvakinje Evrope v Srbiji (v finalu so po podaljških premagale Norveško s 34:31) in olimpijske podprvakinje v Londonu (srebro po porazu proti isti reprezentanci s 23:26), so tudi na odmor odšle s takšno prednostjo (15:9).
Črnogorke, pri katerih so v prvem polčasu le tri igralke (Jovanka Radičević, Đurđina Jauković in Jelena Despotović) skupaj dosegle kar 13 od 15 golov, kljub visoki razliki niso popuščale. Čeprav igrajo brez levičarke na položaju desne zunanje igralke, so zlahka polnile mrežo razglašenih Slovenk. A tudi njim se je ustavilo, potem ko so imele že rekordnih osem golov prednosti (22:14 v 42. minuti). Takrat se je Bregar odločil za tvegano potezo, saj je vratarko zamenjal z igralko v polju in v napadu igral s sedmimi. A poteza iz obupa je obrodila sadove, kajti njegova dekleta so se po delnem izidu 10:3 približale le na gol zaostanka (24:25 v 58. minuti) in kazalo je, da se lahko zgodi čudež. Toda po več kot sedmih minutah brez gola je za vodstvo Črne gore s 26:24 zadela Itana Grbić in slovenskih sanj o uvrstitvi v drugi del EP po dolgih 16 letih – nazadnje na Madžarskem 2004 – je bilo dokončno konec.
Selektor Uroš Bregar je bil upravičeno slabe volje: »Na začetku smo hitro povedli, a smo nato zaradi zapravljenih priložnosti in izključitev izgubili ritem igre. Tik pred polčasoma smo dobili dva nepotrebna gola, zato smo spet zaostajali za šest. V drugem smo stvari v igri postavili na svoje mesto, žal pa nam je v končnici zmanjkala kakšna minuta za popoln preobrat.« Tudi igralka Ana Gros je priznala, da je žalostna in razočarana: »Verjela sem, da nam lahko uspe. Po eni strani smo bile blizu, a po drugi tudi daleč. V prvem polčasu nismo bile prave, morale bi biti agresivnejše v obrambi, v napadu pa smo zgrešile preveč 'zicerjev', kar nas je na koncu drago stalo. V drugem smo bile boljše, toda na žalost smo se očitno prepozno prebudile.«
