Tomaž Šušteršič, generalni sekretar organizacijskega komiteja Planica: Športni praznik tudi brez gledalcev

Štirinajst dni po tem, ko smo izvedeli, da bo tekmovanje zaradi koronavirusa odpovedano. Seveda brez resnega zagotovila, kaj se bo z epidemijo dogajalo. Upali smo, da se bo vsaj do avgusta zadeva razjasnila do te mere, da bomo vedeli vsaj, ali bodo lahko prisotni tudi gledalci in ali bomo prvenstvo sploh lahko izpeljali. Še v začetku minulega tedna smo upali, da bi si gledalci tekme lahko ogledali iz vozil, a epidemiološka slika je takšna, da ukrepi še vedno veljajo in niso omiljeni. Zato smo morali sprejeti odločitev, da bo letos Planica potekala brez gledalcev in le z nujno potrebnim številom osebja.

Planica zanesljivo ohranja primat vseslovenskega športnega praznika. Tudi zato smo se odločili, da če bi vlada odprla občinske meje, ne pa tudi regionalnih, koncepta ogleda tekem v avtomobilih ne bi izvedli. Želimo, da pridejo navijači iz vse Slovenije, ne le z Gorenjske. Podobo in ugled, ki ju je Planica gradila desetletja, ohranjamo, saj bo to prvi veliki športni dogodek, ki bo v Sloveniji izveden v zdajšnjih razmerah. Tekmovanje bo vzorčni model za prihodnja tekmovanja, kot so skoki na Ljubnem, smučarske tekme na Vitrancu in Pohorju ter svetovno biatlonsko prvenstvo na Pokljuki. Ali bodo razmere v začetku prihodnjega leta enake kot sedaj, ne vemo, a upamo, da bo marca v Planici vsaj nekaj tisoč gledalcev na dan. So pa gledalci tisti, ki dajejo dušo, čarobnost in neponovljivost tekmam v Planici.

Kot organizatorji smo tako kot vsi drugi v državi podvrženi veljavni zakonodaji. Lahko bi špekulirali, kaj bi bilo marca, ko je bilo okuženih nekaj deset oseb, ne pa sedaj, ko se je z boleznijo srečal že vsak deseti ali pa dvajseti državljan. Verjetno bi bilo takrat prvenstvo varneje izpeljati, a nihče ni tako daljnoviden, da bi lahko predvidel, kako bo danes. Lahko je biti general po bitki, a tedaj smo bili zaradi virusa vsi zelo prestrašeni.

Moramo se vprašati, kakšne sploh so ugodnejše razmere in kdaj bodo nastopile. Mednarodna smučarska zveza (FIS) je predlagala, da prvenstvo izpeljemo namesto finala v marcu, a imeli smo več motivov, da ga izvedemo v letošnjem in ne prihodnjem letu. Prvi razlog je, da smo želeli imeti svetovnega prvaka z letnico 2020, drugi, da klasičnega finala svetovnega pokala v marcu nismo želeli izgubiti, in tretji, medijske in marketinške pravice za svetovno prvenstvo so razdeljene drugače, kot so za finale svetovnega pokala. Tam lahko slovenske pokrovitelje predstavljamo bistveno bolje kot na svetovnem prvenstvu. Dolgoletni partnerji in pokrovitelji Planice bi na tak način izgubili več. Prav tako smo želeli slovenski reprezentanci dati možnost, da dvakrat v eni sezoni nastopi na slovenskih tleh.

Milijonska škoda, ki je bila storjena marca, je nekaj, na kar nismo imeli vpliva. Je pa dejstvo, da so bile že podpisane določene pogodbe, katerih nespoštovanje obveznosti bi nas lahko stalo veliko več, kot če prvenstva ne bi izpeljali. Poleg tega smo s FIS nadomestni termin iskali v aprilu, ko si nobeden ni upal trditi, da bodo takšne razmere tudi decembra. Vsak je mislil, da bo že poleti bolje. Odločitev, ki smo jo sprejeli skupaj s FIS, se nam zdi najboljša možna.

V tem trenutku jo je nehvaležno napovedati. Glede na to, da se nam obeta cel teden snežnih padavin, smo morali angažirati dodatno težko mehanizacijo, ki bo odvažala sneg iz izteka. To prinaša precejšen finančni zalogaj in tudi od tega je odvisno, kakšni bodo končni stroški.

Pri organizaciji prvenstva smo poskušali biti maksimalno ekonomični in racionalni, a tako visoka raven tekmovanja zahteva določene standarde in izpolnjevanje zahtev FIS. Načrt je, da se čim bolj izognemo rdečemu polju, marca pa, če bo le možno, tekme izpeljemo s prihodkom. A to bo odvisno predvsem od tega, ali bodo smeli biti na tekmah tudi gledalci, ki predstavljajo 35 odstotkov vseh prihodkov. V sezoni 2021 in 2022 bo Planica znova gostila najmanj tekme svetovnega pokala v skokih, smučarskem teku in nordijski kombinaciji. Do nordijskega SP 2023 želimo sanirati škodo, ki je nastala z odpovedjo prvenstva letošnjega marca. Če bo država našla posluh in omilila izgubo z odpisom najema nordijskega centra in povezanih stroškov, bomo bližje cilju.

Potekajo pogovori, a težko povem, ali je luč na koncu tunela že vidna. Upam, da bosta prevladala modrost in zavedanje, da mednarodni zimski športni dogodki Sloveniji prinesejo veliko prepoznavnost, pozitivno podobo ter multiplikativne učinke na turizem, gospodarstvo in širše.

Glede na to, da je v šestih svežnjih pomoči država reševala predvsem gospodarske dejavnosti, šole in druge panoge, da je družba sploh lahko funkcionirala, jih razumemo. Vseeno je tudi šport pomemben. Dosežki športnikov odmevajo v mednarodni javnosti, prav tako pa kohezivno vplivajo na prebivalce Slovenije. Prav tako so športni dogodki del industrije dogodkov in državi prinašajo nekaj v gospodarskem smislu. Študija, ki je bila pripravljena lani, je pokazala, da bi svetovna prvenstva v poletih, biatlonu in nordijskih disciplinah le iz tuje potrošnje z naslova davka na dodano vrednost prinesla državi več kot 10 milijonov evrov. Multiplikativni učinki, ki bi se poznali predvsem v turistični panogi, bi bili samo v primeru nordijskega svetovnega prvenstva večji od 70 milijonov evrov. Iz te predpostavke črpamo argumente in jih navajamo v pogovorih z državo. Ne upam ugibati, kje se zatika, da pomoči še nismo prejeli. Veliko je bilo usklajevanja, a je nato denar, namenjen športu, vsakič letel iz končnih besedil.

Zimska tekmovanja, ki so v Planici organizirana v domeni Smučarske zveze Slovenije in upravitelja objektov Zavoda za šport Planica, so zelo odvisna od njiju. V primeru finančne nevzdržnosti zveze je po zdajšnjem modelu lahko vprašljiv tudi obstoj zavoda Planica, ki upravlja objekte. Delovanje nordijskega centra je zanesljivo pod vprašajem, če zveza ne bo zmogla organizirati tekmovanj v Planici. Na zvezi smo se velikokrat spraševali, ali je ta model pravi in ali bi bilo treba ta odnos spremeniti. Moram pripomniti, da gre presežek prihodkov nad odhodki, ki ga tekmovanja v Planici ustvarijo, v razvoj športa. Če padejo športni dogodki, pade tudi pomemben delež financiranja za reprezentance.

V naslednjih tednih bo treba razmisliti tudi o tem, ali je zdajšnji model še vzdržen. V prvi vrsti zaradi razmer, v katerih smo se znašli. Nihče ne ve, ali se bodo ljudje na tekmovanjih v prihodnje še želeli družiti na način, kot smo bili vajeni v preteklosti.