Tehniški muzej v Bistri je prek spleta odprl razstavo Tehnika za šport, ki pa si jo bo dejansko mogoče ogledati, ko bodo to dovoljevali ukrepi za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Ker ni pričakovati, da bi se to zgodilo v decembru, računajo, da bodo obiskovalci razstavo lahko videli od marca naprej. Januarja in februarja je namreč muzej, ker nima ogrevanja, zaprt. Na razstavi si bo mogoče ogledati več kot 150 eksponatov, ki jih je izdelalo več kot 40 proizvajalcev športne opreme, tako tisti, ki ne delujejo več, kot tisti, ki so še vedno prisotni na trgu. V projekt bodo vključili pester spremljevalni program, tudi vrhunske športnike, ki bodo govorili o svojih izkušnjah s športno opremo in proizvajalci.

Zahtevno zbiranje eksponatov

Idejni vodja Vladimir Vilman je povedal, da je razstava logično nadaljevanje razstave z Elanom do zvezd, ki so jo pripravili leta 2016. »Zbiranje eksponatov pa je tokrat potekalo precej drugače, kajti pri Elanu smo našli bolj ali manj vse na enem mestu. Da bi prišli do eksponatov za razstavo Tehnika za šport, pa smo morali potovati po Sloveniji,« je dejal Vilman, postregel s podatkom, da so eksponate zbirali približno tri leta, in dodal, da so v resnici še vedno na začetku, kajti eden od bistvenih delov razstave je odziv nanjo. Pričakuje, da jim bo odziv javnosti odkril še marsikatero idejo, jih pripeljal do kakšne blagovne znamke, ki je še niso vključili ali našli.

Razstava o Elanu je bila sprožilec, da je podjetje odprlo tovarniški muzej. Vilman si želi, da bi se tudi kakšno od podjetij, ki jih predstavljajo tokrat, odločilo za podoben korak. Sicer pa želijo prikazati čim več proizvajalcev in čim več športnih panog. V razstavo so vključili večja podjetja s skoraj tisoč zaposlenimi, pa tudi manjša, med njimi so takšna, kjer en človek poskrbi za celoten izdelek.

Koncept razstave temelji na petih olimpijskih krogih, ki predstavljajo športno opremo za športe na kopnem, vodi in zraku, ogenj simbolizira inovacije, peti krog pa je namenjen materialom. Predstavili bodo enajst blagovnih znamk opreme za športe na vodi, sedem za športe v zraku in 23 na kopnem ter sedem podjetij, ki se ali so se ukvarjala s proizvodnjo športnih oblačil. Vilman pravi, da razmišljajo, da ne bi ostalo le pri razstavi, ampak bi ob vsebinski prenovi muzeja namenili prostor tudi za tehniko in prosti čas, katerega del je šport.

Številne inovacije

»Pri manj poznanih znamkah smo izpostavili le tiste predmete, ki na neki način predstavljajo blagovno znamko, pri tistih, o katerih ljudje že veliko vedo, pa smo izpostavili kakšen predmet, ki ga še ne poznajo,« je dejal in navedel nenavaden čevelj Alpine, ki je namenjen montaži na drsalko. »Namesto da ga pripneš na tekaško smučko, ga pripneš na drsalko. Prvič sem videl kaj takšnega,« je dejal in se dotaknil številnih tehnoloških inovacij, na katere so naleteli med raziskovanjem.

Na primer na Elanov stranski lok alpske smučke, ki je pred leti bistveno vplival na vrhunsko alpsko smučanje. Vilman je povedal, da je smučko s poudarjenim stranskim lokom že okoli leta 1960 izdelala družina Debeljak, ki ima blagovno znamko Dedra. »Te smuči so bile namenjeni turni smuki. Imele so poudarjen stranski lok, a to ni bilo tako izpostavljeno,« je dejal in omenil številne inovacije Alpine, ki predvsem v teku na smučeh nenehno tekmuje z drugimi proizvajalci, ter Petra Slatnarja, ki je uspešen s proizvodnjo opreme za smučarske skakalce in skakalke. »Več kot 80 odstotkov skakalk in skakalcev, če ne celo 90 odstotkov, uporablja njegove vezi.«